Franja

Haemonia -ae, f (Αἱμονία) Hajmónija, starejše (pesn.) ime za Tesalijo (prim. Haemon 1.): H., O. — Od tod

I. adj.

1. Haemonius 3
a) hajmonski = tesalski: Haem. puppis (= Argo) O., urbs (= Trachin) O., Haem. iuvenis (= Iason) O., puer ali heros (= Achilles) O., Haem. equi (= Achillis equi) O., Haem. maritus (= Iason) Val. Fl. in (= Pyrrhus, Ahilov sin) Stat., Haem. dextra (= Ahilova desnica) Stat.; meton.: Haem. arcus O. ozvezdje Strelca (= med zvezde premeščenega tesal(ij)skega centavra Hirona); ker so imeli Tesalijo za domovino čarovništva, je Haemonius 3 tudi = čaroven, čarovniški: culter, artes O.
b) metaf. = traški: Haemonio Boreā Sil.

2. Haemonis -idis, f hajmonska = tesalska, kot subst. = Tesalka: Haem. Laodamia O., decus —, castra Haemonidum Lucan.

— II. subst. Haemonidēs -ae, m (Αἱμονίδης) Tesalec: stant litore fixi Haemonidae Val. Fl. (o Argonavtih).

hāmus -ī, m

1. kavelj, kljuka: Sil., Sid., ferrei hami C., lorica conserta hamis V. iz krožcev, verižni oklep, ferrum curvo tenus abdidit hamo O. do zazobka (zalusti), pars est pulmonis in hamis eruta O. na zazobkih (puščice), velut hamis inuncari alicui rei Col. na kaj tako rekoč pritrditi se s kavlji.

2. occ.
a) trnek, tako re pisces hamo capere Ci. ali ducere, decipere O., occultum decurrere ad hamum H., piscem hamo suspendere O., hamum iacĕre Plin. iun., hamo (na trnek) piscari Suet., hamus catenatus Plin., aureus Suet., angulosus Macr., hami unci O., adunci Suet.; pren.: hamum vorare Pl., Ambr. trnek popasti = dati se ujeti (omamiti, preslepiti), munera mittere in hamo Mart.; meton. vaba, nastava: Sen. ph., Plin. iun., vafer … insidiatorem praeroso fugerit hamo H. ko je prijel za vabo = ko je prejel darila, semper tibi pendeat hamus O.
b) kavelj kot zdravniško orodje: h. retusus Cels., hamis aliquid excipere Cels.
c) mikalnik: ipsa (stuppa) … pectitur ferreis hamis Plin.

3. metaf.
a) v pl. jastrebovi kremplji: curvos dedit unguibus hamos O.
b) rožiček, neko pecivo: Ap.

Hannō -ōnis, m Hánon, punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hanon pomorščak je l. 510 našel afriško zahodno obrežje ter v punskem jeziku napisal potopis: Ci., Plin.

2. Hanon Veliki, okrog l. 240 namestnik v Libiji, je Libijce tako izkoriščal in tlačil, da so se mu uprli. Ker svojih sovražnikov ni mogel ugnati, so Kartažani na njegovo mesto izvolili Hamilkarja Barko za poveljnika. Od tod Hanonovo sovraštvo do rodu Barkov. Po bitki pri Zami (l. 202) je z Rimljani sklenil mir: L.

hara (ara) -ae, f (prim. cohors, hortus) hlev za razne živali, gosinjak, poseb. pa svinjak: Pl., Varr., Ci., Col., Pall., immundae cura (oskrbnik) fidelis harae O.; kot psovka: hara suis Pl.

hariolus (narečno fariolus) -i, m (prim. haruspex) vedež(evalec), prerok, vražar (večinoma v zaničlj. pomenu), predvsem vrsta ljudi, ki so v Rimu, poseb. na Velikem dirkališču, prerokovali iz zvezd tistim, ki niso mogli za nasvet vprašati ne zunanjih preročišč ne Kaldejcev (astrologov) ne haruspeksov, potem sploh vedež, tudi drobogledec: Pl., Ter., Enn., Ca., Corn., Ci., Ph., Iust., Ap., Vulg., Isid.

Opomba: Gen. pl. ariolûm: Ap.

harpagō¹ -ōnis, m (iz gr. ἁρπάγη : ἁρπάζω)

1. kaveljčast —, kljukast drog za podiranje zidovja: harpagonum numero effecto C.; occ. kot voj. t. t. ladijski kavelj (ladijska kopika) = na verigo pritrjen, spredaj z železnim kavljem okovan drog, s katerim so pritegovali sovražno ladjo (manus ferrea kljuka spojka pa je neposredno na verigi viseča kljuka, ki je služila v isti namen): Auct. b. Hisp., Fl., hi manus ferreas atque harpagones paraverant C., asseres ferreo unco praefixi — harpagones vocantur — ex Punicis navibus inici in Romanas coepti L., harpagones et manus (sc. ferreas) Pericles Atheniensis (addidit) Plin.; Cu. istoveti kopiko s kljuko spojko: ferreae quoque manus — harpagonas (sic!) vocant — … praeparabantur.

2. metaf. kot psovka za grabežljivega človeka = zmikavt, ropar: Pl.

Harpocratēs -is, m (Ἁρποκράτης) Harpokrát, iz Egipta v Rim preneseno božanstvo, ki so ga imeli za genija molčanja, zato so ga upodabljali s prstom na ustih: Varr., Tert.; od tod metaf. = molčečnež: aliquem reddere Harpocratem Cat. ukazati komu molčati.

hasta -ae, f (prim. umbr. hostatu = lat. hastatos, umbr. anostatu = lat. non hastatos)

1. palica, drog, kol, ročník: pampinea h. O. trs, tirs (thyrsus gr. ϑύρσος), Bakhova palica, pampineis agitat velatam frondibus hastam O., pampineas gerunt … hastas V., cōmat virgineas hasta recurva comas O. paličica; occ. kopjišče: hastae gramineae Ci. (gl. grāmineus), hasta pura V., Pr., Iust. neokovano kopjišče, znak (gr. σκῆπτρον) božanstev, vladarjev in svečenikov, pa tudi častno darilo hrabrim vojakom: Suet., večkrat tudi samo hasta: hastae (sc. purae), vexillum, phalerae, alia militaria dona S., donatus est ab Apronio torquibus et hastā (sc. purā) T.

2. sinekdoha sulica, (metalno) kopje, oščep: hasta amentata Ci. in (pren.) amentatas hastas torquere oratoris lacertis Ci., hastā transfixus erat Ci., eminus hastis, comminus gladiis uti Ci., hastas (hastam Cu.) vibrare Ci., hastam evellere Ci., Cu., hastā proiectā N., h. ferrata L., infestā hastā V., hastam iacĕre V., T., hastam eminus conicere V., hastam in latus contorquere V., contorquere in hostīs hastam Sil., hastam speciosissime contorquere Q., hastam mittere, — dirigere in hostem O., aeratae (acutae, praeacutae) cuspidis hasta O., hastae cuspis Iust., extrahere e vulnere hastam Cu., praelongas hastas non protendere, non colligere T. ne naprej iztegovati, ne nazaj potegovati, h. militaris Suet., h. caelibaris (gl. caelibāris), hastae insistere Aur. na (ležečem) kopju stati; preg.: abiecit hastas Ci. „puško je vrgel v koruzo“ = pogum je izgubil, — mu je upadel, ne misli več na obrambo.

3. meton.
a) (javna) dražba; kadar so vojni plen ali kako zasebno imetje javno prodajali ali dajali v zakup državne dohodke, so za označitev kraja in zakonite oblasti natikali sulico ali jo zasajali v zemljo, od tod: h. venditionis Ci., emptio ab hasta Ci., h. infinita Ci. neskončna dražba, hastam pro aede Iovis Statoris ponere (natakniti) Ci., cum Sulla hastā positā bona bonorum virorum in foro venderet Ci. kadar je … , ko je bil nataknil sulico (= … na javni dražbi), prodajal, ad hastam publicam numquam accessit N. nikdar se ni udeležil javne dražbe državnih dohodkov, tako tudi: ad hastam suam (= censorum) accedere L., sub hasta vendere L. ali hastae subicere Suet., Fl. na javni dražbi prodajati, sub hasta vēnire Fl., ex auctionibus hastae Suet. iz javnih dražb, ius hastae T. pravica javne dražbe, ad hastam locare Col.
b) tudi centumviri so natikali sulico, kadar so sodili: centum gravis hasta virorum Mart. sodišče centumvirov, — 100 mož, hastam centumviralem cogere Suet. sklicati sodišče 100 mož.

Opomba: Pisava asta zaradi napačnega izvajanja iz āstō, āre.

hastātus 3 (hasta) s kopjem —, s sulico oborožen: prima acies T., Bellona Stat., turmae hastatae Val. Fl. (o konjenikih). Od tod subst.

1. hastātī -ōrum, m
a) kopjaniki, suličarji: dux hastatorum, decem milia hastatorum Cu.
b) occ. suličar, kopjaník, hastati = prvi bojni red rim. legije, katere 30 maniplov je bilo razdeljenih v tri bojne vrste (rede) po 10 maniplov: v prvem redu je stalo 1200 suličarjev (hastati), v drugem 1200 „prvakov“ (suličarjev druge vrste) (principes), v tretjem 600 „tretjakov“ (suličarjev tretje vrste) (triarii). Po tretji punski vojni so stali principes v prvem, hastati v drugem bojnem redu, za njimi pa triarii: Varr., O., pugna ordinaria per principes, hastatos et triarios L.

2. hastātus -ī, m
a) (sc. ordo) kopjaniška stotnija: primus hastatus Ci., C. idr., signifer secundi hastati L.; s celotnim izrazom: mihi T. Quinctius Flamininus decimum ordinem hastatum adsignavit L. mi je poveril poveljstvo nad 10. stotnijo suličarjev.
b) (sc. centurio) stotnik kopjaniške stotnije: primus —, secundus hastatus P. Veg. stotnik prve, — druge stotnije suličarjev.

hebes -betis, abl. -betī, neutr. pl. -betia

I. top, skrhan,

1. glede na ostrino: machaera Pl., ensis O., mucro O., Lucan., ponite iam gladios hebetes, pugnetur acutis O., tela Cu., ferrum, secures Iuv.; pren.: tela (puščice) hebetiora Ci., ratio hebetem facit aciem ad miserias contemplandas Ci. otopi duševno ostrino za … ; subst. hebetia -ium, n tope stvari, topo orodje: Q.

2. po obl.: lunae … alias hebetiora, alias acutiora videntur cornua Ci. fr., quo latiora (ossa scapularum) … sunt, hoc hebetiora Cels. —

II. metaf.

1. fizično top =
a) medel, slab, onemogel: hebeti pectus tantummodo contudit ictu O. s slabim udarcem je prsi le ošvrknil; o (zunanjih) čutih in čutilih: sensus omnes hebetes et tardos esse arbitrantur Ci., nec est ullus hebetior sensus in vobis (sc. quam sensus audiendi) Ci., sensus oculorum atque aurium hebetes L., sensi aurīs hebetiores esse populi Romani Ci., hebes acies oculorum Ci., (tudi samo) acies hebes Cels., acies hebetior Suet.; uterque oculus naturā hebes Plin., oculi hebetes Col., Plin. ali hebetiores Plin., Suet., hebetes visus Sen. tr., hebes obtutus Ap.
b) neobčutljiv, brezčuten, mrtev: cui torpet hebes locus ille O., os hebes est O. so neobčutljiva, niso ješča, caro h. Cels. divje, ossa gingivarum Cels.; o osebi: filius … sensu hebes Plin.
c) brez ognja, len, zanikrn, nemaren, neroden, nespreten, okoren: exercitus … hebes infirmusque S., hebes ad sustinendum laborem miles T., hebes in voluptate (admissarius) Col. ne isker, obesum (corpus) hebes est Cels., hebetior in suo negotio Cu., in hebeti pigritia ferox Ap.; o stopici: quod (spondeus) est e longis duabus, hebetior videtur et tardior Ci.
č) po fizičnem učinku a) za vid = medel, zamolkel, mrtev: color O., Plin., carbunculus hebetior Plin., hebes vicinā nocte dies Stat. b) za voh nedišeč, brez vonja: unum (genus orsini) hebes Plin. g) za okus plehek, pust: quamvis gustu non sit hebes (uva) O.

2.
a) duševno top, topoglav, slaboumen, neumen, bebast: hebeti ingenio est Ci., hebeti ingenio atque nullo Ci. topoglav, celo povsem brezumen, hebetiora ut sint hominum ingenia Ci., h. memoria Ci. slab spomin, h. cor Lucr., Val. Max., mens, adulescentia Sen. ph., ingenii esse tardi et hebetis Sen. ph.; o osebah: homines hebetes Ci., me hebetem molestiae reddiderunt Ci., non sum ita hebes, ut ista dicam Ci., hebes et rudis, nec hebes nec rudis Ci., hebes esse videtur O., quis adeo hebes inveniretur, ut crederet? T., hebetes illi et supra modum tardi Plin. iun., vecors et prope hebes Aur.; o živalih: animalium hebetissima Plin.
b) po dejavnosti površen, plitev: rhetorica interdum paulo hebetior Ci., h. oratio Q., ratio Plin.
c) po občutku: dolor h. Ci. ep. mrzlo —, neiskreno sočutje.

Opomba: Star. acc. sg. hebem: Caecil. fr.

hebēscō -ere (incoh. glag. hebēre)

I. otopevati: acumina (gladiorum) densis ictibus hebescebant Amm. —

II. metaf.

1. fizično otopevati, oslabeti
a) o čutih in čutilih: hebescunt sensus Plin., hebescebant oculi Suet.
b) v dejavnosti omagovati, pešati: maerebant … hebescere dextras Sil.
c) o svetlobi = obledeti: nec frustra adversus impios hebescere signa T., fulgor hebescere caeli … coepit Sil.

2. duševno otopeti, omagati, opešati, oslabeti, omrtveti: si mentis acies … non numquam hebescit Ci., at nos … patimur hebescere aciem horum auctoritatis Ci. trpimo, da se ostrina njihovih ukrepov krha, hebescere virtus coepit S. krepost je začela pešati, smisel za krepost je začel slabeti; o osebah: hebescere et languere nolle Ci. ne hoteti se pogrezniti v topoglavost in lenobo, excitari quosdam ad meliora … , hebescere alios T., illi per fastidium … hebescunt T.

Hecalē -ēs, f (Ἑκάλη) Hékala, revna starka, ki je Tezeja gostoljubno sprejela, ko je šel nad maratonskega bika: O., Plin., Ap. Za Tezejevo srečno vrnitev je Jupitru obljubila daritev; ker pa je umrla, preden se je Tezej vrnil, je on sam utemeljil Jupitru vsakoletno daritev (gr. Ἑκαλήσιον ἱερόν); od tod: digna sacris Hecales Petr. poet.

Hectōr -oris (-ōris: Enn.), acc. -orem in -ora, m (Ἕκτωρ) Héktor,

1. sin Priama in Hekube, Andromahin soprog, najhrabrejši izmed trojanskih junakov; življenje je izgubil v dvoboju z Ahilom: Enn., Ci., V., H., O., Sen. tr. Od tod adj. Hectoreus 3 Hektorjev: coniux V., hasta, flamma O., Hectoreo concurrere Marti (= Hectori pugnanti) O., Hectoreae pugnae Amm.; pesn. meton.
a) = trojanski: gens, amnes V.
b) = rimski (ker so se Rimljani imeli za potomce Trojancev): gens Sil.

2. Parmenionov sin: Cu.

Hecuba -ae, f (polatinjena obl. za gr. Ἑκάβη, pri O. Hecabē -ēs, pri Mart. Hecubē -ēs) Hékuba,

1. soproga trojanskega kralja Priama, hči frigijskega kralja Dimanta (Dymas), mati 19 sinov. Po osvojitvi Troje je kot ujetnica pripadla Odiseju ter prišla z Grki na traški Hersonez; tam je Tračanu Polimestorju, ki je usmrtil njenega zadnjega sina Polidorja, iztrgala oči, zato je bila kamenjana ali (po drugem viru) spremenjena v psico: Pl., Ci., O., Sen. tr., Mel., Plin.

2. apel. = grda baba (babura): cum possis Hecuben, non potes Andromachen? Mart.

hēliocamīnus -ī, m (gr. *ἡλιοκάμινος „sončna peč“) proti soncu obrnjena soba (za zimsko uporabo): Plin. iun., Ulp. (Dig.).

Heliodōrus -ī, m (Ἡλιόδωρος) Heliodór grško moško ime, poseb.

1. slavni grški učitelj govorništva za časa Horacija, skoraj gotovo Mecenatov varovanec: H.

2. sloviti zdravnik in ranocelnik za časa Juvenala: Iuv.; apel. = ranocelnik: Iuv.

3. grški kipar: Plin.

Helvidius 3 Helvidij(ev), ime rim. rodu; poseb.

1. P. Helvidius Rufus Publij Helvidij Ruf (Rdečelasec), rim. vitez, Kluentijev prijatelj: Ci.

2. Helvidius Priscus Helvidij Prisk, l. 51 po Kr. vojskovodja v Kapadokiji: T.

3. Helvidius Priscus, zet Trazee Petusa (Thrasea Paetus), tribunus plebis l. 56 po Kr.; Neron ga je pregnal iz Italije, za časa Vespazijana pa so ga kot neupogljivega republikanca usmrtili: T., Plin. iun., Iuv., Suet.

Helvius 3 Hélvij(ev), ime rim. plebejskega rodú. Poseb.

1. M. Helvius Mark Helvij, l. 209 vojaški tribun pod Marcelom, padel v boju proti Hanibalu: L.

2. Cn. Helvius Gnej Helvij, vojaški tribun l. 203, padel v boju proti Insubrom: L.

3. C. Helvius, l. 199 Katonov tovariš v pretorstvu, l. 198 upravljal Galijo: L.

4. M. Helvius Blasio Mark Helvij Blázion, l. 198 plebejski edil, potem pretor v Onstranski Hispaniji, kjer je premagal Keltibere pri Iliturgisu (Iliturgis): L.

5. Helvius Mancia Helvij Mánkia, govornik, silno grd mož: Ci., Q.

6. C. Helvius Cinna, gl. Cinna.

7. Helvius Rufus Helvij Ruf, za časa cesarja Tiberija nagrajen z „državnim vencem“ (corona civica), ker je v boju s Takfarino rešil življenje sodržavljanu: T.

8. Helvia Helvija, mati filozofa Seneke: Sen. ph.

Helymus -ī, m (Ἕλυμος) Hélim, Trojanec, zmagovalec teka za stavo: V.

hēmicyclium -liī ali -lī, n (gr. ἡμικύκλιον)

1. polkrog: Vitr., Plin. iun.

2. occ.
a) polkrožen naslanjač za eno ali več oseb, stol z ročaji: Sid., domi in hemicyclio sedens Ci.; taki stoli, toda iz kamna, so bili tudi na javnih prostorih, da so ljudje na njih lahko počivali: Suet.
b) neke vrste polkrožna sončna ura: Vitr.