Franja

pāstus -ūs, m (pāscere)

I.

1. krmljenje, hranjenje: ad pastum accedere Ci.

2. meton. krma, hrana: pastum capessere Ci. žreti; tudi človeški živež, živilo, hrana: hominum pastus pecudumque cibatus Lucr.; metaf.: p. animorum Ci. dušna paša. —

II.

1. (po)pasenje, žr(e)tje: eius herbae Plin.

2. meton. paša, pašnik: Lucan., Gell. idr., equus in pastum equarum tendit V.

pate-faciō -ere -fēcī -factum, pass. patefīō -fierī -factus sum (ixpt. iz patēre in facere)

1. odpreti (odpirati): Pr., Plin., Lact. idr., portas L., aures assentatoribus Ci., ordines L. razširiti, sulcum O. brazdo razorati, razor narediti; pren.: quantam fenestram ad nequitiem patefeceris Ter., illa ianuam famae patefecit Plin. iun.

2. occ. odkri(va)ti =
a) narediti (delati) kaj prehodno (dostopno, pristopno), (iz)krčiti pot: Tib. idr., loca, vias C., iter per Alpes C., patefactum legionibus esse Pontum Ci.; metaf.: viam avaritiae Ci., terga occasioni T. izpostaviti (izpostavljati).
b) narediti (delati) kaj vidno, razgled odpreti (odpirati): tibi patefecisti Misenum Ci., lux patefecerat orbem O.

3. metaf. razode(va)ti, razkri(va)ti: consilia, verum Ci., totum se alicui Ci., coniuratio patefacta Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid sentiant, patefecerunt Ci.; tudi z ACI: patefecit et inlustravit, quod occultum tamen non erat, non esse hoc iudicium iudici, sed comitiorum consularium causā comparatum Ci.

Opomba: Zlog te včasih dolg: Lucr.

pater -tris, m (indoev. *pətēr, gl. lat. papa; prim. skr. pitár- (nom. pitá-) = gr. πατήρ = got. fadar = stvnem. fater = nem. Vater, osk. patír = pater, umbr. patre = patrī; prim. še lat. patruus = gr. πάτριος = skr. pítr̥vya- stric, stvnem. fetiro, fatirro, fatureo stric; prim. tudi lat. Iuppiter iz *di̯eu pətēr, skr. dyā́uṣpitá, umbr. Iupater)

1. oče: Pl., Ter., L. idr., exheredare pater filium cogitabat Ci.; o živalih: O., Col., Petr. idr., est in equis patrum virtus H.; pren. začetnik, stvarnik: Lucr., Oceanus p. rerum V. (po Talesovem mnenju je voda počelo vseh stvari), cenae H. gostitelj; kot častno ime: pater patriae Ci. idr. oče (= tako rekoč drugi ustanovitelj) domovine.

2. metaf.
a) = krušni oče, očim, rednik, hranitelj: Ter. (Adelph. 452).
b) = tast: T. (Ann. 1, 59).

3. pesn. meton.
a) očetovska ljubezen: Cl., rex patrem vicit O.
b) očetova podobnost (podoba), podobnost z očetom: Cl.

4. pl. patres = roditelji, starši, predniki: coissent, sed vetuere patres O.; fortia facta patrum V., aetas patrum nostrorum Ci., patrum nostrorum memoriā C., Ci.

5. oče kot častni naslov: Kom. idr., PATER subscribitur statuis H., p. Aeneas V., non nosti, quid p. Chrysippus dicat H.; pogosto o bogovih: Naev., Enn., H. idr., Lenaeus p. V. = Bacchus, Gradivus p. V. = Mars, Lemnius p. V. = Vulcanus, Tiberinus p. L. bog Tibere, Tiberin, Iuppiter Ci. idr., Diēs-piter Pl., H., L.; od tod pater familiās (familiae) C., Ci. hišni oče, gospodar, v pl. patres familiās Ci., familiae C., familiarum Suet.; pater senatūs T. (častni naslov cesarjev); patres Ci., L. starešine (senatorji), starešinstvo (senat), „mestni očetje“, v popolni obliki patres conscripti (tudi sg. pater conscriptus in samo conscriptus; gl. cōnscrībō), pri L., T., Ci., Ci. ep. patres tudi = patricii (v naspr. s plebei, plebes), npr.: patrum numerum explevit (je popolnil senat) … id profuit ad iungendos patribus plebis animos L. (2, 1); pater patratus L. „z(a)vezni oče“, „z(a)vezni svečenik“, načelnik fecialov, ki je sklepal z(a)veze (prim. patrō); pater o nekem starcu: V. (Aen. 5, 521 in 533); pater esuritionum Cat. glavar stradačev (o nekem revežu).

Opomba: Pri pesnikih je končnica -ter v cezuri včasih dolga.

paternus 3 (pater)

1. očetov, od očeta podedovan: Sen. rh., Sen. ph. idr., paternus maternusque sanguis Ci., p. hospitium C., solium, horti, bona Ci., pulsum regnis paternis cedere V., odium paternum erga Romanos N. od očeta podedovano, pa tudi = sovraštvo do očeta: O., p. avus H., Plin. iun. po očetu, iniuria Ter. očetu storjena (prizadejana); o živalih: paternam formam referre Col.

2. domovinski, domač: terra O., flumen H.

patrōnus -ī, m (pater)

I. patrón = pokrovitelj, zaščitnik, zastopnik, varuh, zavetnik, branilec, branitelj (naspr. cliens).

1. V najstarejši dobi je imel plemenitaš okoli sebe kopico napol svobodnjakov (clientes), ki jih je zastopal pred sodiščem, ker nesvobodni niso veljali za pravno sposobne. To razmerje je bilo trajno in tudi posvečeno po verski plati, ker se je klient udeleževal družinskih daritev (sacra gentilicia): quot enim clientes circa singulos fuistis patronos, tot nunc adversus unum hostem eritis L.

2. V poznejšem času je patronus od ljudi nižjih stanov (poseb. še od mest in pokrajin) svobodno izmed imenitnih rim. mož voljeni zaščitnik (zastopnik, branilec): coloniae Ci., agri Piceni Ci., ii, qui civitates aut nationes devictas bello in fidem receperunt, earum patroni sunt Ci.; tudi gospodar, patron kakega osvobojenca, ker je osvobojeni suženj ostal pod varstvom svojega gospoda: Ci., corrupti in patronos liberti T. —

II. metaf.

1. branilec, zagovornik, zastopnik pred sodiščem, odvetnik (naspr. accusator): Q., iudicis est semper verum sequi, patroni verissimile defendere Ci., p. causae (pravde) Ci. = odvetnik.

2. sploh branilec, zaščitnik, zastopnik: foederum, iustitiae Ci., plebis L., Iust.

paucus 3 (prim. gr. παῦρος majhen, malo, got. fawai = stvnem. fao, fō malo njih, lat. paul(l)us iz *pauc-s-los) majhen, maloštevilen, redek, pičel: Auct. b. Afr., Cael., Gell., Vitr. idr., post paucum tempus Ap. čez malo časa; pesn.: Tibia pauco foramine (= paucis foraminibus) H. z malo luknjami; večinoma le pl.: Auct. b. Afr., Cels. idr., castella pauca L. (naspr. creberrima), paucis diebus Ci., urbs inter paucas munita L. ali pugna memorabilis inter paucas L. kakor malokatera = prav posebej, paucorum hominum est H. občuje le z malo ljudmi; subst.

1. paucī -ōrum, m
a) malokateri, maloštevilni, redki (naspr. omnes, plerique): S. idr., pauci sciebant Ci., pauci ordinis senatorii C., pauci de nostris C. malo naših; komp.: ne pauciores cum pluribus manus consererent S. manjše število z večjim.
b) occ. (pl.) oligarhi, plemstvo (prim. gr. οἱ ὀλίγοι): paucorum potentium ius S., scelera paucorum S., impulsu Thebanorum paucorum N. tebanskih oligarhov, factio paucorum C., tako tudi komp. pauciores Pl. imenitnejši, odličnejši, višji (naspr. plures večja drhal).
c) malokateri, maloštevilni = misleči, razsodni (naspr. velika množica, sc. nerazsodnih): pauci ac sapientes Luc. ap. Non., eloquentia haec … iactationem habuit in populo nec paucorum iudicium … pertimuit Ci.

2. pauca -ōrum, n
a) malo (naspr. multa): Sen. ph., Corn. idr., non pauca suis adiutoribus donabat Ci.
b) malo (nekaj) besed: Kom., Enn. ap. Gell. idr., pauca respondebo Ci., respondes pauca H., paucis exponere situm S., cetera quam paucissimis absolvam S. prav v kratkem.

Opomba: Gen. pl. paucûm: verbûm paucûm Enn.

Paul(l)us² -ī, m Pável, rim. priimek, poseb. Emilijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Aemilius Paulus Lucij Emilij Pavel, oče Scipiona Afričana mlajšega, konzul l. 219 in 216, poveljnik v bitki pri Kanah, kjer je tudi padel: L., H.

2. njegov sin L. Aemilius Paulus Macedonicus Lucij Emilij Pavel Makedonski, konz. l. 192 in 168, zmagovalec nad makedonskim kraljem Perzejem pri Pidni l. 168: L., Ci., Vell. Pl., Pauli Ci. možje, kakršen je bil Pavel.

3. Iūlius Paulus Julij Pavel, pravnik za časa cesarja Aleksandra Severa, Papinijanov učenec: Lamp. — Od tod adj. Paul(l)iānus 3 Pávlov: victoria Val. Max. (Lucija Emilija Pavla Makedonskega), actio, responsum Icti. (pravnika Julija Pavla).

4. (kot ime) Paulus Pavel, apostol: Vulg., Eccl.

pausa -ae, f (gr. παῦσις) odmor, premor, presledek, prenehanje, prenehljaj, zadrž(ev)anje, zastoj, pavza, premolk, oddih, konec: vitae Lucr., pausam facere = (pre)nehati, prekiniti, zadržati: pausam feci Pl. ali = narediti konec, končati: pausam facere ore fremendi Enn. ap. Varr., pausam facere luctui Ap.; v enakem pomenu tudi pausam dare: pausam dare conciliis Lucr., iam iam da pausam Pl., pausam dare ore loquendi Luc. fr., nobis datur bona pausa loquendi Acc. fr.; pausa parva fit ardoris Lucr. malo preneha (poneha), quae denique pausa pugnandi fieret Enn. fr., cum bibendae nivis pausa fieret nulla Gell., pausam laborum afferre Fr.

pauxillulus 3 (demin. k pauxillus) prav majhen, majčken, majcen, drobcen: fames Pl., lambus Pl., poculum Pl., libellus Pl., hoc colore capiuntur pauxilluli (sc. pisces) Pl.; subst. pauxillulum -ī, n malenkost, málost (malóst), malôta, majhen del, kanec, troha: quicquid est pauxillulum illuc nostrum id omne intus est: neque nos quemquam flagitamus neque nos quisquam flagitat Pl., animae pauxillulum in me habet Naev. fr., erat ei de ratiuncula iam pridem apud me reliquum pauxillulum nummorum; id ut conficerem Ter. mali ostanek.

Opomba: V rokopisih in izdajah tudi pausillulus 3.

pauxillus 3 (demin. k paucus) prav majhen, majčken, majcen, drobcen: res Pl., nepos Afr. fr., semina Lucr.; subst. pauxillum -ī, n (prav, zelo) malo, drobec, kanček, malenkost: si p. potes contentus esse Pl., pauxillo prius convenit me Afr. fr., pauxillo levius Cels. malenkost; adv. pauxillum malo, malce: pauxillum manus conseres, ut conquiescas Vulg.

Opomba: V rokopisih in izdajah tudi pausillus 3.

pāx¹, pacis, f (pacīscī, pangere)

1. mir (med dvema sovražnima, prepirajočima se, poseb. med dvema bojujočima se strankama sklenjena mirovna pogodba, pa tudi = čas miru, stanje miru): Cu., Iust., Plin. iun., Sen. rh., Sen. ph., Pl. idr., aeterna V., perpetua S. fr., L., cruenta, incruenta, inhonesta T., iniusta, iniquissima Ci., civilis Suet. državljanski mir (po državljanski vojni), maritima Ci. na morju, pacis semper laudator Ci., pacem componere L. mir narediti, pax convenit cum aliquo L. se sklene s kom, pacem facere C. idr., pacem facere cum aliquo Ci. idr. mir skleniti s kom, pass. pax fit cum aliquo Ci., S., L.; toda pacem facere inter Thrasybulum et eos, qui … N. mir narediti med Trazibulom in … , (po)miriti Trazibula in … ; petere pacem C. idr., petere pacem ab aliquo N. prositi koga za mir, pacem agere S., L. ali pacem agitare S. živeti v miru, pace uti N. mirovati; pace L. ali in pace S. v miru, pace belloque L. v miru in vojni, in pace et otio Ci., in mediā pace L. sredi miru, cum pace aliquem dimittere Ci. v miru, brez nadlegovanja, cum bonā pace populo impertire L. v lepem miru, brez motenj(a), brez ovir, neovirano.

2. pl.
a) sklepi miru, mirovni sklepi, premirja: bella atque paces penes paucos erant S. sklepanje miru.
b) mirne razmere, mirno obdobje, mirni časi: hoc paces habuere bonae H. lepi, mirni časi.

3. pooseb. Pax, Pacis, f Páks, boginja miru: H., Petr., Suet., Pacis ad aram O., arae Paci (= gr. Εἰρήνη) sunt factae (sc. Athenis) N.

4. metaf.
a) mir, mirnost, umirjenost: Lucr., Sil., Stat., Fl. idr., p. animi, mentis O., pacem afferre animis Ci., semper in animo sapientis est placidissima pax Ci., excepit illum magna et aeterna pax Sen. ph. legel je v večni mir in pokoj, pacem vultus habet O., flumen cum pace delabens … in mare H.; rekla: vera reffere pace deae O. s privoljenjem, z dovoljenjem, pace quod fiat tuā Ter. brez zamere!, ne huduj se nad tem!, pace tuā (horum) dixerim Ci. ne da bi žalil tebe (navzoče) = oprosti!, ne zameri! (navzoči naj mi oprostijo, naj mi ne zamerijo! = oprostite!, ne zamerite!), pace loquar Veneris O. ali pace vel Quirini vel Romuli dixerim Ci. naj mi ne zameri Venera, Kvirin ali Romul!, pace diligentiae Catonis dixerim Vell. ne da bi delal krivico Katonovi natančnosti, pace maiestatis eius dixerim Vell. njegovo veličanstvo naj mi oprosti ta izraz!
b) božja pomoč, milost: Pl., Iust. idr., ab Iove ceterisque dis pacem ac veniam peto Ci., pacem veniamque precata deorum L., caesis iuvencis exorat pacem divûm V., sine pace tuā (dei) Italiam petunt V.
c) mirno (rimsko) vladanje, mirna (rimska) (nad)oblast: Plin., Sen. ph.
d) ponovno vzpostavljeni mir v Cerkvi, ponovna vzpostavitev miru v Cerkvi: Eccl.

pecten -inis m (pectere)

1. glavnik, čêšelj, česalo: Pl., deducit pectine crines O., flectere comas pectine Petr., pectine expedire capillum Fr., inter pectinem speculumque occupatus Sen. ph.

2. metaf. glavniku podobne stvari
a) tkalski glavnik (greben), brdo: dentes pectinis Varr., percurrens pectine telas V., pectine densat opus O.; meton. tkalstvo: Niliacus Mart.
b) drzálo, drzálnik, gradáše, mikálnik, greben orodje za drzanje lanu in mikanje volne: Plin.
c) grablje: O., Col.
d) školjka „grebenatka“, pokrovača: Plin., pectinibus patulis iactat se Tarentum H.
e) bot. p. Veneris, neka rastl., menda češljíka: Plin.
f) sramne dlake: Iuv., Plin.; tudi sramna kost, sramnica, dimeljnica: Cels.
g) žile, kolobarji, letnice v lesu: Plin.
h) p. dentium grebenasta vrsta zob: Prud.
i) „glavnik“, ples pri katerem so se plesalci prepletali: Stat.
k) sklepanje rok (v strahu ipd.): digiti inter se pectine iuncti O. prsti sprijeti kakor glavnik z lasmi = grebenasto sklenjeni; tudi zaplet, preplet vesel dveh ladij: mixtis obliquo pectine remis Lucan.

3. = plectrum brenkalo, trzalica: Iuv., (sc. chordas) pectine pulsat eburno V.; meton.
a) plunka, lutnja: Val. Fl.
b) pesem: canere alterno pectine O. v menjajočih se verzih, izmenično v heksametrih in pentametrih = peti elegično pesem.

pecu (stlat. obl. za pecus -oris, n), dat. -uī, abl. -ū, pl. nom. -ua, gen. -uum, dat. -ubus, n (prim. skr. páçu = got. faíhu = stvnem. fihu = nem. Vieh = lit. pekus živina; gl. tudi lat. pecus -oris, pecus -udis) živina: Ap., Gell. idr., cum eunt sic a pecu palitantes Pl., cum a pecu cetero absunt Pl., non vides referre me uvidum rete, sine squamoso pecu? Pl., luna muribus fibras et pecu addit Luc. fr.; pl.: Ca., Varr., Plin., Ap. idr., homines, pecua beluasque Naev. fr., in celsis montibus pecua atque inter colles pascunt Danai in Froegiae terminis Acc. fr., passimque praeda pecua vallebant agris Acc. fr., sine terrore pecua ut ad mortem meant Naev. fr., non didici baiiolare nec pecua ruri pascere nec pueros nutricare Pl., in agris pecua ablata L.

pecūlium -iī, n (pecu)

1. sprva premoženje v živini (pecu) (od tod tudi pecūnia): Ulp. (Dig.), potem sploh premoženje, imetje, imovina, last(nina): cupiditas peculii Ci., animos cura peculi … imbuit V.

2. occ. (od skupnega premoženja ločena) zasebna lastnina (imovina), zasebno imetje (premoženje)
a) očeta (hišnega gospodarja), njegov (za razne potrebe) prihranjeni denar, prihranki („beli penezi za črne dni“): Sen. ph., Dig.
b) matere (hišne gospodarice), njena osebna lastnina, njeno zasebno imetje, ki ni vezano na doto: Suet., Dig.
c) sina (mladega gospodarja), ki si je lastnino oz. premoženje pridobil kot vojak (peculium castrense) ali mu jo je dodelil oče (profecticum) ali jo je podedoval po materi (adventicium): Pl., H., Paul., Dig., pater peculium filii Cereri consecravit L.
d) sužnja, njegov (s postranskim delom prisluženi in) prihranjeni denar, prihranek, s katerim se je lahko odkupil: Varr., Ci., Sen. ph., nec spes libertatis erat nec cura peculi V.

3. metaf.
a) prihranek, šalj. = poseben (pis(m)en) dodatek: Sen. ph.
b) zasebna imovina v obscenem pomenu = penis: Petr., Lamp.

Pēgasus² -ī, m Pégaz, pravnik; za časa cesarja Vespazijana je kot consul suffectus sprožil po njem imenovani senatus consultum Pegasiānum; pozneje je bil tudi praefectus urbis: Iuv., Dig. — Od tod adj. Pēgasiānus 3 Pégazov = od Pégaza sprožen: senatus consultum Iust.; v enakem pomenu subst. Pēgasiānum -ī, n: Paul.

pē-ierō: Ci. idr. in per-ierō: Pl. ali (v prvotni obl.) per-iūrō: Ci., Pl., H., Vulg. in pē-iūrō: H. -āre -āvī -ātum (per in iūrāre)

1. krivo priseči (prisegati), tudi krivo (lažno) izpoved(ov)ati, lagati, (z)lagati se: conceptis verbis peierare Pl., Ci. idr. formalno krivo priseči (prisegati), aperte p. Sen. ph., optime p. Pl. lagati, de turdo Mart., per consulatum (na konzulat) peierat Vatinius Cat.; od tod s samim acc.: p. Iovem Plin. na Jupitra, undas Stygias Lucan.; pt. pf. pēierātus 3 s krivo prisego (raz)žaljen: ius H. kriva prisega; pēriūrātus 3 s krivo prisego (raz)žaljen: dii O.

2. krepko, zatrdno priseči (prisegati): non enim falsum iurare „periurare“ est, sed quod ex animi tui sententiā iuraris Ci.

Pelagonēs -um, m (Πελαγόνες) Pelagónijci, pleme v severni Makedoniji: L., Plin.; njihova dežela Pelagonia -ae, f (Πελαγονία) Pelagónija: L.; enako ime ima tudi njihovo glavno mesto (zdaj Bitola ali Monastir): L.

Pelethronius 3 (Πελεϑρόνιος) peletrónijski = iz Peletrónija (Pelethronium, tesalska pokrajina ob Pelionu), k Peletróniju (kjer so bivali Lapiti in menda tudi Kentavri) sodeč; pesn. = tesál(ij)ski: Lapithae V., Erigdupus C. Lapit Erigdup, antra Lucan., pinus Stat. kopje. — Subst. Pelethronia -ae, f bot. peletrónija = zlati grmiček, tavžentroža (Exythraea centaurium Linn.): Ap. h.

Pella -ae, f in Pellē -ēs, f (Πέλλα) Péla

1. rojstno in prestolno mesto Aleksandra Velikega v Makedoniji: Ci. ep., L., Plin. — Od tod adj. Pellaeus 3 pélski: Sil., arva O.; pesn. =
a) makedónski: H., Cl., ductor Lucan. ali iuvenis Iuv. ali tyrannus Mart. = Aleksander Veliki.
b) (ker je Aleksander osvojil Egipt in ustanovil Aleksandrijo) egíptovski: Canopus V., domus (kraljeva palača) Lucan., rex, puer (= Ptolemaj) Lucan., sceptra Sil.; pa tudi aleksandríjski: arces, muri Lucan., gula Mart. Aleksandrijcev. Subst. Pellaeus -ī, m Pélec, preb. Pele: O.

2. mesto v Siriji na obrobju doline Jordana, 26 km južno od Genezareškega jezera: aquis dives Pella Plin.

pellis -is, f (iz *pelnis; prim. gr. πέλας koža, πέλμα podplat, stvnem. fel = nem. Fell)

1. (živalska) koža: Varr., Plin., Sen. ph., Lucr., Val. Max., Icti. idr., pelles pro velis confectae C., rana inflat pellem Ph., Sospita cum pelle caprinā (= z egido) Ci.; occ. jelenja koža (gr. νεβρίς) bakhantk: V.

2. metaf. odeja, ogrinjalo, zagrinjalo, krinka, zunanjost: detrahere alicui pellem H. = potegniti komu krinko z obraza, razkrinka(va)ti napake koga, introrsum turpis speciosus pelle decorā H. od zunaj blesteč; preg.: caninam pellem rodere Mart. klevetati, grditi, psovati.

3. meton. stvari iz živalskih kož:
a) usnje: sub pellibus L., Ci., T., Fl. v zimskih, z usnjem kritih šotorih (in hibernis = v prezimovališčih sploh), sub pellibus hiemare, sub pellibus milites continere C., ne quis tentorium ex pellibus (iz usnja) haberet Val. Max., pellium nomine Ci. za ščite.
b) kožuhovina, krzno: Coll., Pers., pellibus tecta corpora O.
c) stogla, jermen za zavezovanje čevljev: nigris medium impediit crus pellibus H.
d) čevelj: ne vagus in laxā pes tibi pelle natet (mahedra) Hier.
e) pergament, koženíca: pellibus exiguis artatur Livius ingens Mart.
f) quiescere in propriā pelle H. spati na svoji (sprva s kožami pokriti) postelji, preg. = sam zase živeti.

Opomba: Abl. sg. nav. pelle, pa tudi pellī: Lucr., V. (Cir.), Ap.