Franja

cūstōs (po drugih cŭstōs) -ōdis, m

1. stražar, čuvar (čuvaj), paznik, varuh, čuvarica, varuhinja: clamor a vigilibus fanique custodibus tollitur Ci., custosne urbis an direptor et vexator esset Antonius Ci., c. defensorque provinciae Ci., praesides libertatis custodesque tribuni plebis Ci., c. ac vindex cupiditatum Ci., custodem religionum, comitiorum, rerum omnium urbanarum facere aliquem Ci., c. capitis mei, rei publicae, senatūs, dignitatis, fidei, litterarum, otii Ci., salutis Ci., Cu., custodes salutis suae Q., custos saluti T., custos … in frumento publico est positus Ci., gazae c. regiae N. ali c. pecuniae regiae Cu. kraljevi zakladnik, in hortis custodem imponere fructus servandi causā N., c. agri captivi S. fr., portae L., ipse pecuniae quam regni melior c. L., custode rerum Caesare H., optime Romulae custos gentis H. (o Avgustu), virtutis verae custos rigidusque satelles H., severum custodem pudicitiae (časti) agere Val. Max., c. pecuniae immensae Sen. rh. (o skopuhu), arcis Cu., casae, istius domicilii Sen. ph., L. Piso urbis c. Sen. ph. ali securitatis urbanae c. (= praefectus urbi) Vell., custodes legum Col., assiduus c. auctoritatis Plin., c. patrimonii Q., hortorum Suet., iurium T.; (o čuvarju živine): c. caprigeni pecoris Ci. poet., formosi pecoris, gregis V., ovium H. ovčar, boum O. govedar; (o živalih čuvajih, poseb. o psih): c. Tartareus (= Cerberus) V., c. liminis Ph., villae Col., c. mutus Col., serpentem custodem ibi ponere Hyg., magnus draco, quem canunt poëtae custodem Scythici fuisse luci Mart.; preg.: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum! Ci.; custos kot fem.: antiqua herilis fida custos corporis Enn. ap. Non., domus Herculei custos Pinaria sacri V., sacerdos (svečenica), Hesperidum templi custos V., c. aedicularum Petr. vratarica.

2. occ.
a) (o božanstvih) varuh = zaščitnik, zavetnik; kot fem. varuhinja = zaščitnica, zavetnica: dii custodes conservatoresque huius urbis Ci., Priape, custos es pauperis horti V., ab Iove Neptunoque sacri custode Tarenti H., claustraque custodem pacis cohibentia Ianum H., armenti c. O. (o Panu), Iovi Custodi templum ingens … sacravit T., novam … excitavit aedem in Capitolio Custodi Iovi Suet.; c. urbis, Minerva Ci., nemorum Latonia c. V., montium c. nemorumque Virgo H. (o Diani), perpetuorum c. Vesta ignium Vell.
b) vodnik mladega človeka, učitelj, mentor: his discipulis privos custodes dabo Pl., vici cautos custodes meos Pl., bone custos, salve Ter., appositi erant custodes, qui eum a pristino victu deducerent N., dum custodis eges H., ipse (pater) mihi custos incorruptissimus omnes circum doctores aderat H., imberbus iuvenis, tandem custode remoto, gaudet equis canibusque H., custos famulusque dei Silenus alumni H., c. et comes Iuli V., custodem nobis et paedagogum dedit Sen. ph., cui (adulescenti) in rubrico aetatis non praeceptor modo, sed custos etiam rectorque quaerendus est Plin. iun., discipuli c. Iuv.; kot fem.: natarum altrix eadem et fidissima custos Stat. vodnica, učiteljica.
c) čuvar, spremljevalec kake ženske (nav. skopljenec): aliquem custodem concubinae addere Pl., custodem assiduum Ioni apponere virgini Acc. fr., virginis abditae custos pavidus H., multae tibi tum officient res, custodes, lectica, ciniflones H., vigil c., c. otiosus puellae, custode amoto O., dure vir, imposito tenerae custode puellae nihil agis O., nimium servat custos Iunonius (od Junone najeti) Io O., quos tibi custodes ponam? Pr.
č) voj. čuvar α) stalni spremljevalec, sprevodnik, telesni stražar, v pl. tudi = telesna straža; nav. custos corporis, v stiku včasih le custos: qui corporis custos fuerat Alexandri N., inter corporis custodes iter facere N., qui externorum corpori custodes aderant T., rediit iam in cubiculum, unde iam et custodes diffugerant Suet. β) vojaški stražar, stražnik, straža: nullus est portis custos Ci., cubiculi custodes N. sobni stražarji, custodes ponere N., custodes disponere in vallo C., Lentulus Spinther de muro cum vigiliis custodibusque nostris colloquitur C., custodes dividere per domos eorum L., custodes fallere L., imber … custodes vigilesque dilapsos e stationibus suffugere in tecta coëgit L., custodes removere Val. Max., amotis custodibus T., custodes in urbe Suet. γ) v pl. posadka, varstvo, zaščita: custodes dare Ci., N. fr., eius pontis … custodes reliquit principes N., interfectis Novioduni custodibus C., interficere paucos custodes arcis L.
d) custos armorum orož(nič)ar, vojaški čin v vojski in mornarici: Paul. (Dig.).
e) jetniški paznik, jetničar: quoi bini custodes semper totis (h)oris occubant Pl., clam se custodibus subduxit N., iugulari a custodibus N., praefectus custodum N. ječar, in manicis et compedibus saevo te sub custode tenebo H., tradi custodibus Auct. b. Afr., corruptis custodibus effugere T.; popolno: custos carceris Pl.
f) paznik, nadzornik pri oddajanju glasovnic: aliquem suis comitiis praerogativae primum custodem praeficere Ci., custodes tabellarum Ci.
g) paznik, opazovalec, nadzornik kake osebe, zasledovalec: Ca., numnam hic relictus (es) custos, ne … Ter., „Custodem“, inquit, „Tullio me apponite“ Ci., Dumnorigi custodes ponit, ut, quae agat, quibuscum loquatur, scire possit C., Bessus … custos verius quam comes Cu., alium custodem dare, qui attendat Plin. drugega opazovalca dati, inditi custodes T., efflagitare aliquem … custodem factis atque dictis suis Suet.
h) α) astr. Custos (= Ἀρκτοφύλαξ) ozvezdje Medvedar: Vitr. β) založna vitica na vinski trti: Ca., Col., Plin.

3.
a) (o pooseb. abstr.) čuvar, varuh, kot fem. čuvarka, varuhinja: sapientia c. et procuratrix totius hominis Ci., fortitudo c. dignitatis Ci., malus est c. diuturnitatis metus Ci. slab porok trajne posesti je strah, ipsaque (natura) corporis est custos Lucr., leges diligentissime pudoris custodes Q.
b) met. (o pooseb. konkr.), le pesn. shranilo, shramba: eburnea telorum custos (= pharetra) O., dantque sacerdoti custodem turis acerram O.

Cutiliae (Cotiliae) -ārum, f Kutilije (Kotilije), staro sabinsko mesto vzhodno od Reate: L., Sen. ph., Suet.; v sg. Cutilia -ae, f Kutilija: Cutiliae lacus Kutilsko jezero: Varr. ap. Plin., Plin. — Od tod adj. Cutiliēnsis -e kutilijski: Cutiliēnsis lacus (= Cutiliae lacus) Varr., Macr. Cutilius 3 kutilijski: Cutiliae aquae Plin., Cael. (z obl. Cotiliae) ali samo Cutiliae (subst.) Cels. zdravilni studenec pri Kutilijah (Kotilijah).

cutis -is, f (prim. gr. σκῦτος koža, usnje, κύτος odevek, koža, ἐγκυτί[ς] do kože, lat. scūtum, obscūrus) skoraj le pesn. in poklas.

1. gladka, tanka, mehka človeška, živalska, tudi rastl. koža, polt: nihil ultra … cutem morti concesserat atrae H., non missura cutem nisi plena cruoris hirudo H., dura c. O. suha, napeta, vix habeo tenuem, quae tegat ossa, cutem O., adducitque cutem macies O., clamanti cutis est summos direpta per artus O., c. oris Cu. na obrazu, detrahere alicui cutem Sen. ph., summam cutem stringere Sen. ph. povrhnjico, c. aegra Pers.; preg.: cutem curare H., Iuv. (gl. cūrō II., 4.), intra suam cutem cogere aliquem Sen. ph. (pri)siliti koga, da se s samim seboj zadovolji, ego te intus et in cute novi Pers. poznam te od znotraj in od zunaj = skoz in skoz, cute perditus Pers. „znotraj bolan“ = duševno popolnoma propadel; živalska koža: rana rursus intendit cutem Ph. se je spet napihnila, c. anguis O. kačji olevek = cutis, quam relinquunt angues Plin.; cutes cervorum Plin., piscium cute se velare Mel., quod solidior sit cutis beluis, decentior dammis, densior ursis, mollior fibris Sen. ph.; tudi ustrojena živalska koža, usnje: calceus est sartā terque quaterque cute Mart.; koža rastlin in sadja, lupina: c. casiae, lauri, nucleorum, glandium, uvarum Plin.

2. odevek, ogrinjalo, pokrivalo: obductā nubium cute Plin., in summa terrae cute Plin. na površju.

3. pren. ovoj, zunanjost, površje: sufficiat imaginem virtutis effingere et solam, ut sic dixerim, cutem Q., tenera quaedam elocutionis c. Q., c. prima ac species sententiarum Gell.

Opomba: Nenavaden acc. sg. cutim: Ap.

Cyanē -ēs, f (Κυάνη) Kiana, „ Temno modri studenec“, izlivajoč se v sirakuško Veliko luko: Plin.; tudi Nimfa tega studenca, mitična Anapova ljubica, ki je od žalovanja po ugrabljeni Prozerpini zvodenela: O., Sil., Cl.

cyaneus 3 (gr. κυάνεος) temno moder, morsko sinji: Prud., avis … colore cyaneo Plin. Od tod subst. Cȳaneae (Cy̆aneae) -ārum, f (Κυάνεαι) Kianeji = Symplegades, skalnata otočka v izlivu Traškega Bosporja v Črno morje: O., Val. Fl., Mel., Plin.; od tod adj. Cȳaneus (Cy̆aneus) 3 kianejski, Kianejski: cautes Lucan., rupes, montes, fragores Val. Fl.

Cybelē -ēs in -ae, f (Κυβέλη) Kibela,

1. frigijska gorska boginja, velika mati bogov, podoba zemeljske rodovitnosti, Saturnova in Telurina (Tellus) hči, ki so jo Grki enačili z Rejo (Ῥέα = ἡ ὀρέα ϑεά), Rimljani pa z boginjo Opo (Ops). Njeni skopljeni svečeniki Galli (prim. tudi Corybantēs) so jo slavili v divjih orgijah. Njeno podobo so l. 204 iz Pesinunta pripeljali v Rim, kjer so boginji na čast vsako leto v začetku aprila prirejali igre megalezije (Megalē[n]sia). Pozneje so jo upodabljali kot gospo (matrona) z levjo vprego in s stolpasto krono na glavi: V., Cat., Mart., Tert., turrigerā frontem Cybele redimita coronā O. — Soobl.
a) Cybela -ae, f: Tert.
b) pesn. Cybēbē -ēs, f (Κυβῆβη) Kibeba: V., Pr., Ph., Lucan., Sil.

2. (menda le mitično) frigijsko gorovje pri Kelenah (Celaenae): O. — Soobl. Cybelus -ī, m Kibel: V. (Aen. III, 111, kjer stoji tudi Cybelae). — Od tod adj. Cybelēius 3 (Κυβελήϊος)

1. Kibelin (= boginje Kibele): Attis O., frena (levov ob Kibelinem vozu) O., limina Stat. Kibelinega svetišča.

2. kibelski, z gore Kibele: Cybeleia (sc. dea) O., mater O.

cyclicus 3 (gr. κυκλικός) krožen; occ.

1. cikličen, cikliški: scriptor cyclicus H. cikliški pisec, pesnik epskega cikla (kroga), eden izmed grških pesnikov, ki so živeli več stoletij po Homerju ter v epskih pesmih opisovali mitične dogodke homerskega in pohomerskega obdobja, t.j. od začetka sveta do smrti Odisejevega sina Telegona; taki pesniki (κυκλικοί) so bili npr. Stasin(os), Arktin(os), Lesh(es); cyclica carmina Isid.

2. encikloped(ij)ski: disciplinae M.

Cyclōps -ōpis, acc. -ōpem in -ōpa, m (Κύκλωψ iz κύκλος in ὤψ = Okroglooki) Kiklop, večinoma v pl. Cyclōpēs (pesn. -ōpĕs) -um, acc. -ōpēs in -ōpas, m Kiklopi, prastaro mitično ljudožersko pleme v Grčiji in Italiji. Kiklopi so imeli ogromna telesa in le eno oko v glavi; po Homerju so živeli na Siciliji (na Etni?) in se ukvarjali z živinorejo. Baje so zgradili kiklopske zidove in izumili kovaštvo ter bili Vulkanovi kovaški pomočniki, ki so Jupitru kovali strele, drugim bogovom pa orožje. Pozneje (po Heziodu) so jih imeli za sinove Urana in Gaje (pravzaprav so Kiklopi poosebljena hudourna sila). Sg. Cyclops (= Polyphemus): Cyclops alter multo importunior Ci. (o Veru [Verres]), ut speciosa dehinc miracula promat, … cum Cyclope Charybdin H., nisi per luctus licuit Cyclopis amorem effugere O.; met. Kiklop = pantomima, ki komično prikazuje Polifemovo ljubezen do Galateje: pastorem saltaret uti Cyclopa rogabat H., ut qui … agrestem Cyclopa movetur H. V pl.: Sen. tr., Mel., non enim te puto esse eum, qui Iovi fulmen fabricatos esse Cyclopas in Aetna putes Ci., Cyclopum educta caminis moenia conspicio V., dum graves Cyclopum Volcanus ardens urit officinas H., fabricam ferream invenerunt Cyclopes Plin. — Od tod adj. Cyclōpius 3 (Κυκλώπιος) kiklopski: regna, libido Sil., tela (strele) Cl., Cyclopia saxa
a) skalnato sicilsko obrežje: V., Sil.
b) skalnato mikensko zidovje: Sen. tr. Cyclōpēus 3 (Κυκλώπειος) kiklopski; le subst. Cyclōpēa -ōrum, n pantomimično prikaz(ov)ani mit o Kiklopu Polifemu: Cyclopea ludere Vop.

Opomba: Pesn. je y večinoma dolg po stavi, redko je kratek: tela … manibús fabricáta Cyclópum O.

cycnus (cygnus) -ī, m (gr. κύκνος) labod, Apolonu posvečena ptica, znana po otožnem in ganljivem petju pred smrtjo (labodji spev): Ci., Lucr., V., H., Mart., iunctis per aëra cycnis carpit iter O. (o Veneri, ki se pelje na vozu, vpreženem v labode); preg.: quid tandem contendat hirundo cycnis? Lucr., certent cycnis ululae V.; met. pesnik: multa Dircaeum levat aura cycnum H.; cycnus kot ozvezdje Labod, Severni križ: Hyg. — Kot nom. propr. Cycnus (redk. Cygnus) -ī, m Ciken, Labod,

1. (večinoma o osebah, preobraženih v laboda)
a) Stenelov sin, ligurski kralj, sprejet med ozvezdja: V., O., Hyg.
b) sin Neptuna in Kalike: O., Hyg.
c) sin Apolona in Hirije, Beočan: O. — Od tod adj. Cycnēius (Cygnēius) 3 Ciknov (Cignov) = Beočana Cikna: Cycneia Tempe O. = beotske Tempe, Cygneius heros O. = Beočan Cigen.
č) sin Marsa in Pinene (ali Pelopije): Hyg.

2. kot zemljepisno ime
a) reka in gora v Kolhidi: Plin.
b) mesto ob Fazidu: Mel.

3. Cycnus περὶ ταφῆς, naslov Varonove satire: Varr.

Opomba: Star. Cucinus: Pl. (Menaechmi, 854; a tudi: quí cluet Cyc[i]nó patre).

Cydōnia (Cydōnēa) -ae, f (Κυδωνία, *Κυδωνεία) Kidonija, Kidoneja, prastaro mesto na severni kretski obali, znana po kutinah (v pokrajini Kaneji): Mel., Plin., Fl. Od tod

1. subst.
a) Cydōn -ōnis, m (Κύδων) Kidonec, preb. Kidonije: V.; v pl.: Lucan.
b) Cydōniātae -ārum, m (Κυδωνιάται) Kidonci, preb. Kidonije, slavni lokostrelci in kopjaniki: L., Plin.

2. adj.
a) Cydōnius 3 (Κυδώνιος) kidonski, pesn. = kretski: arcus H., spicula V.; poseb. māla Cydōnia ali samo Cydōnia -ōrum, n kutine: Pr., Col., Plin., Macr., lana Cydonia Mart. na kutini.
b) soobl. α) Cydōnēus 3 (*Κυδώνειος) kidonski, pesn. = kretski: iuvencae, pharetrae O., arundo Sil., sagittae Stat.; kot subst. Cydōnēum -ī, n kutinov sok, kutinovo vino, kutinovec: Ulp. (Dig.). β) starejša polatinjena soobl. cotōneus (cotōnius) 3 kotonski, kidonski: mālum Ca., Varr., Plin. kutina, mala cydonia, quae cotonia Cato vocat Macr.; isto subst. cotōneum -ī, n: Plin.
c) Cydōnītēs -ae, m f kidonski, tudi kutinov: vites Col.; kot subst. Cydōnītēs -ae, m (Κυδωνίτης, sc. οἶνος) kutinovo vino, kutinovec: Col.

Cyllēnē -ēs, f (Κυλλήνη) Kilena,

I. severovzhodno obrobno arkadijsko gorovje, roj. kraj Merkurja in njemu posvečeno: V., L. idr. Od tod

1. subst. Cyllēnidēs -ae, m Kilenid = kilenski rojenec, rojen na Kileni: M. (o Merkurju).

2. adj.
a) Cyllēnius 3 (Κυλλήνιος) α) kilenski, s Kilene: Cyllenia proles (= Mercurius) V., ales Val. Fl., Cl., caduceator ille Cyllenius Arn., mons Cyllenius (= Cyllene) Mel.; kot subst. Cyllēnius -iī, m Kilenec (= Merkur): V., O. β) = Merkurjev: proles (= Cephalus, Merkurjev in Kreuzin sin) O., ignis (= premičnica Merkur) O.
b) pesn. soobl. Cyllēnēus 3 (*Κυλλήνειος) α) kilenski: vertex O., Pheneus Cat. ob Kileni. β) = Merkurjev: fides (strune, lira) H., kot ozvezdje: Ci. (Arat.); testudo Cyllenea O. lirasta ženska pričeska.
c) Cyllēnis -idis, acc. -ida, f kilenska ali Merkurjeva: Cyllenis harpē O., Lucan. od Merkurja prejet, planta Sil. —

II. primorsko mesto s pristaniščem in ladjedelnico v severozahodni Elidi: L., Mel., Plin. —

III. Nimfa, Merkurjeva rejnica: Serv., P. F.

Cylōn -ōnis, m (Κύλων) Kilon, Atenec, Alkmeonov potomec, olimpijski zmagovalec, zet megarskega tirana Teagena (Theagenes), ki se je hotel l. 612 v Atenah polastiti tiranije; ko se mu to ni posrečilo, je z bratom pobegnil. — Od tod adj. Cylōnius 3 kilonski: Cylonium scelus (Κυλώνιον ali Κυλώνειον ἄγος) Ci. kilonska blaznost (krivda). Po Kilonovem begu so se namreč njegovi privrženci zatekli v zavetišče žrtvenikov boginje Atene in Erinij na atenski trdnjavi; Atenci so jih kljub temu brezbožno usmrtili, čeprav so jim prej obljubili prost odhod. Da bi to krvavo krivdo poravnali, so poklicali Epimenida, najslavnejšega vedeža tiste dobe.

Cȳmē -ēs, f (Κύμη) Kima,

1. = Cūmae -ārum, f: Sil., Stat.

2. mesto v Eolidi, roj. kraj Hezioda in Efora; od tod je izšla naselbina Kume (Cumae) v Kampaniji: N., L., T. idr. — Od tod adj. Cȳmaeus 3 (Κυμαῖος)

1. gl. Cūmae.

2. kimski, iz (eolidske) Kime: Varr., Col., fundus, Athenagoras Ci.; kot subst. Cȳmaeī -ōrum, m Kimci, preb. Kime: L.

cynicus 3 (gr. κυνικός)

1. pasji; medic. spastici cynici Plin. bolni za pasjim krčem, pasjemu krču podvrženi.

2. Cynicus 3, adv. -ē kiniški (ciniški) = kiniški ločini (filozofski šoli) pripadajoč. Glavno načelo te šole, ki jo je ustanovil sokratik Antisten, je bilo izogibanje vsem življenjskim potrebščinam in s tem pridobitev nravne svobode in neodvisnosti. Vzdevek Cynicus 3 prihaja deloma od tod, ker so se privrženci te ločine zbirali na Kinosargu (Cynosarges), še bolj pa, ker se je Atencem zdelo njihovo mišljenje in življenje „pasje“. Poleg Antistena sta najznamenitejša predstavnika te šole Diogen (ὁ κύων) in Kratet (Cratēs -ētis); gens (ločina) Pl., Cynice hic accipimur Pl., cena Petr. boren obed, Cynicae institutionis doctor T. učitelj kiniške filozofije. — Od tod subst. Cynicus -ī, m kinik (cinik), kiniški filozof, v pl. kiniki, kiniška ločina: Varr. fr., Cynicorum autem rationem atque vitam alii cadere in sapientem dicunt, … alii nullo modo Ci., mordacem Cynicum sic eludebat H., non doluit patriā Cynicus procul esse Sinopeus (= Diogenes) O., Cynici nudi (= Diogenis) dolia Iuv.

Cynopolis -is, f (Κυνόπολις) Kinopola,

1. egiptovsko mesto v delti: Plin. Od tod Cynopolītēs nomos Kinopolski okraj, poimenovan po tem mestu: Plin.

2. mesto na nekem otoku nad Memfido: Plin.

Cynosargĕs -is, n (τὸ Κυνόσαργες) Kinosarg, Herakleju posvečena borilnica (γυμνάσιον) severovzhodno od Aten na istoimenskem griču, kjer so se urili nezakonski otroci: L.

Cynosūra -ae, f (Κυνὸς οὐρά Pasji rep) Kinosura,

1. Severnica, skrajna zvezda v repu (ozvezdja) Malega medveda, tudi Mali medved: Ci., O., Lucan., Val. Fl. Od tod adj. Cynosūris -idos, acc. -ida, f (Κυνοσουρίς) kinosurska, Malemu medvedu pripadajoča: ursa O. Mali medved.

2. arkadijsko mesto: Stat.

3. pl. Cynosūrae -ārum, f Kinosure, rt na Salamini: Ci., Lact.

Cynthus -ī, m (Κύνϑος) Kint, gora na otoku Delu, slavna kot roj. kraj Apolona in Diane: V., O., Plin. Od tod adj. Cynthius 3 kintski: mons Plin. Subst. Cynthius -iī, m (Κύνϑιος) Kintski (bog), Apolonov vzdevek: V., H., Pr., O. Cynthia -ae, f (Κυνϑία) Kintska (boginja), Dianin vzdevek: H., O., Sen. tr., Lucan.

Cyparissa -ae, f Kiparisa, mesensko mesto: L., Plin. — Soobl. Cyparissus -ī, f Kiparis, ali Cyparissae -ārum, f Kiparise: Mel. — Od tod adj. Cyparissius 3 kipariški, iz Kiparisa: Mel., Plin.

Cypros in (v prozi nav.) Cyprus -ī, f (Κύπρος) Ciper, rodoviten, z ladjedelskim lesom in bakrom bogat otok na vzhodnem koncu Sredozemskega morja, prastaro središče Afroditinega (Venerinega) bogoslužja, prejetega od Sircev; otočani so bili izvrstni kovinarji (zlasti bakrarji) in tkaninski obrtniki: Ci. idr. — Od tod

I. adj.

1. Cypriacus 3 (Κυπριακός) ciprski: expeditio Val. Max., carmen Fulg.

2. Cypricus 3 ciprski: laurus Ca.

3. Cyprius 3 (Κύπριος)
a) ciprski: rex Ci., merces, trabs H., tellus (= Cyprus) O., lactuca Col., laurus Plin.; poseb. aes Cyprium Vitr. ali samo Cyprium -iī, n (od koder v pozni lat. cyprum, cuprum) Plin. ciprska rdeča med, bakrena ruda, baker; kot subst. α) Cypria -ae, f Ciprka, Ciprska boginja, Venerin vzdevek: Tib. β) Cypriī -ōrum, m Ciprci, Ciprčani, preb. Cipra: Ci. ep., N., Cu., Plin.
b) bakren: aerugo, pyxis, vas, mortaria Plin. —

II. subst. Cypris -idis, acc. -ida, f (Κύπρις) Kiprida, Ciprida, Ciprka, Ciprska boginja, Venerin vzdevek: Aus., Prud., M.