Franja

Phȳcūs -ūntis, acc. -ūnta (-ōnta), abl. -ūnte, f (Φυκοῦς) Fikúnt, rt v Kirenajki: Plin., Mel.; z istoimenskim majhnim pristaniškim tržiščem ob nekem zalivu: Lucan. (pri katerem je to ime m).

phylactērium -iī, n (gr. φυλακτήριον) filaktêrij

1. razkazovalni jermen kot okrasek na čelu in levi roki pri Judih: Hier.

2. nekak amulet: Ambr.

pīgnerō -āre -āvī -ātum (pīgnus)

I.

1. zastaviti (zastavljati): bona pigneranda poenae praebebant L., alicuius laenam Iuv., ex aure detractum unionem Suet., praedium pigneratum, fundus pigneratus Icti.; pren.: cum velut obsidibus datis pigneratos haberent animos L. v srcu se čutiti zavezane.

2. obvez(ov)ati si, zavez(ov)ati si koga: aliquem sibi beneficio Ap. —

II. med. pīgneror -ārī -ātus sum

1. prisvojiti (prisvajati) si, (pri)lastiti (prilaščati) si, obvez(ov)ati (zavez(ov)ati) si koga, obvez(ov)ati se: patria maximas nostri animi partes sibi ad utilitatem suam pigneratur Ci., Mars fortissimum quemque pignerari solet Ci., fidem militum praemio Suet., pigneror cenae alicuius Ap. obljubim, da bom obedoval pri kom.

2. vzeti (jemati) kot poroštvo, spreje(ma)ti za poroštvo: quod das mihi pigneror omen O.

pĭla³ -ae, f

1. žoga (iz usnja, nagačena z dlako): Varr. ap. Non., Pl., Petr., Sen. ph., pilā ludere Ci., H.; preg.: claudus pilam retinere Ci. (o človeku, ki česa ne zna uporabljati), mea pila est Pl. žoga je moja = jaz sem dobil; meton. igra(nje) z žogo, žoganje: quantum alii tribuunt alveolo, quantum pilae Ci., pilae studium Ci. vneto (navdušeno, marljivo) žoganje.

2. metaf. vse, kar je okroglo, oblo, klobčič, klobka (klopka), klobko (klopko), okrogel kup, krogla: lanuginis Plin., terrae Varr. zemeljska obla, pilae Nursinae Mart. = rapa rotunda; occ.
a) milni mehurček: pilae Mattiacae Mart.
b) glasovalna kroglica: Pr.
c) nagačena človeška podoba, s katero so za zabavo dražili bike pri bikoborbah, slamnati mož: Mart.; biki so tako podobo skoraj vedno raztrgali, od tod metaf.: noluerit dici quam pila prima suam Mart. (o raztrgani suknji).

pīl(l)eus -ī, m in pīl(l)eum -ī, n (pilus las; prim. gr. πῖλος klobučevina)

1. okrogla klobučevinasta kapa, podobna polovici jajca; nosili so jo svobodni Rimljani pri svečanostih, igrah in obedih, osvobojenci in naprodaj postavljeni sužnji, za katere prodajalec ni dajal poroštva: Pl., Mart., servos ad pileum vocare L. na boj za svobodo.

2. metaf. kot medic. t.t. kožica, opna, membrana, ki obdaja glavo otroka v materinem telesu: Lamp.

Pinarus -ī, m (Πίναρος) Pínar, reka pri Isu v Kilikiji (danes Deli Çayi): Cu.

Pindarus -ī, m (Πίνδαρος) Píndar

I. največji grški zborski lirik, rojen v Kinoskefalah pri Tebah, Ajshilov sodobnik (522—442): Ci., H., Q. — Od tod

1. adj.
a) Pindaricus 3 (Πινδαρικός) Píndarjev, píndarski: H., O., Mart., Pr.
b) Pindarēus 3 (Πινδάρειος) Píndarjev, píndarski: M.

2. adv. Pindaricōs (Πινδαρικῶς) píndarsko, po Píndarjevo, v Píndarjevem slogu: Porph. —

II. ime sužnja: Ci. ep. —

III. osvobojenec, ki je držal meč, na katerega se je vrgel Kasij pri Filipih: Val. Max.

pinnātus 3 (pinna1)

1. pernat, operjen, opremljen s perjem: iam vero clinata est ungula vemens fortis Equi propter pinnati corporis alam Ci. poet., tum iecore opimo farta et satiata adfatim clangorem fundit vastum et sublime avolans pinnata cauda nostrum adulat sanguinem Poeta ap. Ci., Cupido Ci., qui nervo tenet Haemonio pinnata senex spicula Chiron Sen. tr.

2. metaf. tako rekoč pernat (perutast): femina (sc. abies) etiam prolixior … folio pinnato densa Plin. (jelka) … pri kateri so iglice razporejeno na gosto druga ob drugi kot peruti, pinnato fulgore radiantes (sc. carbunculi) Plin., pinnata et ipsa (sc. fraxinus) folio Plin.

3. krilat, okriljen: nisi portenta anguisque volucris ac pinnatos scribitis Luc., quae (sc. Diana) pinnatum Cupidinem genuisse dicitur Ci., Aethiopia generat pinnatos equos Plin., nunc tormentis excusso (sc. ferro) … nunc vero pinnato Plin., vidit se … pinnatarum formicarum multitudine oppleri Suet., famulorum tuorum draconum pinnata curricula Ap., omnium animalium … pinnatarum et pedestrium et aquatilium Ap.; pren.: Poenico bello secundo Musa pinnato gradu intulit se bellicosam in Romuli gentem feram Porcius Licinius ap. Gell., pinnatam Pegasi vincebas celeritatem Ap.

Pīraee͡us ali Pīraeĕŭs -eī, acc. -eum in -ĕa (Πειραιεύς), lat. Pīraeus -ī, m Pirêj, rt pri Atenah, na katerem je Temistokles zgradil atensko pristanišče: Pl., Ter., Ci., Cat., N., L., Plin., Vitr., Q., Fl., Iust., Gell. idr. Pristanišče so tvorili trije zatóki (manjši zalivi): Aphrodisium (Ἀφροδίσιον), Zea (Ζέα) in Cantharus (Κάνϑαρος); od tod triplex Piraei portus N., multiplices Piraei portus munitiones Vell.; pesn. obl. pl. n: Piraea tuta O. — Od tod adj. Pīraeus 3 pirêjski: Mel., litora O., litus Sil.

Pīsandros in Pīsandrus -ī, m (Πείσανδρος) Pizánder (Pejzánder), grško moško ime, poseb.

1. eden od Penelopinih snubcev: O.

2. atenski demagog iz Aharne, zelo dejaven v drugi polovici peloponeške vojne: Iust.

3. spartanski vojskovodja v bitki pri Knidosu: N.

4. grški pesnik z otoka Rodos, avtor epa z naslovom Ἡράκλεια: Q., Macr., Hyg.

pītuīta -ae, f (prim. pīnus) židka, gosta tekočina (mokrina)

1. = φλέγμα topla in tekoča sluz: Ca., Cels. idr., cum pituita redundat Ci. če pride do sluzenja (zasluzenosti); pl. = razne vrste sluzi: Pall., isdem et auriculas fractas curat et testium pituitas Plin., pituitae fluctiones Plin. izločanja sluzi, driske.

2. židka tekočina: impetus pituitae in facie Plin. mokri gnojni izpuščaji.

3. gnojna tekočina, gnojni izcedek: oculi quoque lumen refugiunt, et illacrimant … pituitaque in iis innatans, novissime angulis inhaerescit Cels.

4. pika, bolezen pri perutnini: si pituita circumvenit oculos et iam cibos avis respuit Col., gallinaceorum pituitae Plin.

5. židka tekočina, židek izcedek (izloček) dreves: amygdalae ex amaris dulces fiunt, si circumfosso stipite et ab ima parte circumforato defluens pituita abstergeatur Plin., fungorum lentior natura et numerosa genera, sed origo non nisi ex pituita arborum Plin.

6. meton. nahod: cum pituita (trizložno) molesta est H., mala nasi pituita Cat.

Opomba: Pri pesnikih pogosto trizložno: pitu͡ita.

plangor -ōris, m (plangere)

1. hrupno udarjanje, ploskanje, tleskanje, šumenje: horrificans Zephyrus proclivas incitat undas … quae tarde primum clementi flamine pulsae procedunt leviterque sonant plangore cachinni Cat., reddebat sonitum plangoris (sc. echo) O., tentat solito plangore ferire pectora O., feminis plangore (po kolku) et capitis ictu … uti oportebit Corn.

2. s tarnanjem združeno bitje po prsih, rokah, kolkih v izraz žalosti, tarnanje, žalni hrup, hrupno (glasno) žalovanje (dostikrat v povezavi s pomeni pri št. 1): Ps.-Q., Val. Fl., tu diadema imponebas cum plangore populi Ci., sublato etiam filio parvo plangore et lamentatione compleremus forum Ci., resonant late plangoribus aedes V., tecta fremunt, resonat magnis plangoribus aether V., cavae plangoribus aedes femineis ululant V., plangorem dare O., fervet iter gemitu et plangoribus arva reclamant Stat., digno plangore Nealce Hippomedonta ciens Stat., iam plangore viae, gemitu iam regia mugit flebilis Stat., nocte dilapso diem totum lacrimis ac plangoribus misella consumit Ap., ululabili cum plangore ad eum statim prosilit Ap., puerum illum parentes sui plangoribus fletibusque querebantur Ap., ea cum se diutino plangore cruciasset Ap., moenia Leptitana funestis plangoribus resonantia feminarum Amm.

planta¹ -ae, f (iz nekega indoev. kor. *plāt- (*plăt-), *plēt(h)- (*plĕt(h)-), plōt širok, raven, plosk, ploščat; prim. skr. práthati razprostira, razširja, práthatē razširja se, razprostira (razteza) se, gr. πλατύς plosk, ploščat, širok, πλάτος širokost, lat. plautus (Plautus, Plotus) ploskonog, lit. platùs širok, sl. pleče, pleča, stvnem. flado darilni kolač, nem. Fladen palačinka, pita) (živi) podplat, stopalo (z gen. pedis in brez njega): Cat., C., Plin., Sen. ph., Sil., Lucan., Stat., mea uxorcula … institit plantam quasi luca bos Pl., plantas convestiti honestas Luc., hunc (sc. Eridanum) Orionis sub laeva cernere planta serpentem poteris Ci. poet., ut … pedum primis infans vestigia plantis institerat V., glacies secat teneras plantas V., inde puellaris nacta est vestigia plantae O., celeri planta lustrate vagi Sen. tr., planta palmae, digiti digitis … respondent Cels., huc facili gressu teneras advertite plantas Col., intentā plantā Val. Fl. z urnim korakom, urnih korakov, cunctatis extremo in limine plantis Val. Fl., prima stringit vestigia planta praegressae calcis Sil., mihi summa licet contingere sidera plantis Pr. največjo srečo uživati; preg.: (sutorem) supra plantam (= crepidam) ascendere vetuit Val. Max. čevljarju je prepovedal iti preko kopita = čevljarju je ukazal ostati pri kopitu (prim. „Le čevlje sodi naj kopitar!“ Prešeren), supra plantam, ut dicitur, evagatus Amm. ni ostal pri kopitu.

planta² -ae, f (morda sor. s planta1; domnevno iz *plantāre „zemljo (po)ravnati“ (preden se sadi ali seje) ali „s stopali pohoditi zemljo okoli sadik“; prim. stvnem. pflanza, nem. Pflanze, ang. plant) sadika, sadež, sajeníca, cepíč, cepíka, potikáča, potáknjenec, presajênec, presajênka, mladika, poganjek, pri trti rozga: Ci., Varr., Plin., Sen. ph., Q., Iuv., Icti. idr., herbae Sabinae plantas tres Ca., malleoli plantae sarmenta viviradices propagines Ci., feraces plantae immituntur V., hic plantas tenero abscindens de corpore matrum deposuit sulcis V., neve … summa defringe ex arbore plantas V., plantam deponere in hortis O., plantae sinapis Col., apium possis plantis serere nec minus semine Col., melius … truncis quam plantis olivetum constituitur Col., ubi prorepserint plantae Col., aut … semine proveniunt aut plantis radicis Plin., plantas e seminario transferre Plin., non convalescit planta, quae saepe transfertur Sen. ph.

plānus¹ 3 (prim. gr. παλάμη dlan, πέλανος darilni kolač, πλατύς plosk, širok, lat. palam, palma, planta, Plancus, Plautus, lit. plónas tenek, tanek, plónė mlinec, kolač, plōninti plosko udarjati, ploskati, let. plâns raven, ploščat, tanek, nem. Feld, Flur)

1. plosk, ploščat, plan, raven, ravninski, zravnan, plitev, vodoraven, gladek (naspr. editus, arduus, montanus, montuosus, devexus, deruptus, concavus): idr., carinae aliquanto planiores C. plitvejše, apertum et planum litus C., locus Ci., a planioribus aditu locis L., campus L., campus planissimus Ci., via Pl., pede plano aedificia Vitr. pritlične stavbe, pisces Plin. ploščate ribe, filum O. debela nit, manus (naspr. concava) Sen. ph., planiora loca (naspr. derupta) Arn.; pren.: Sen. ph., via vitae plana et stabilis Ci.; subst. plānum -ī, n (prostrana) ravnina, ravno, raván, (ravna) tla, plan, planja(va), planota, plató, ploskost, (ravna) ploskev, (ravna) površina, (ravno) površje: Iust., Fl. idr., aciem in planum deducit S., cadere in plano O.; pl. plana (naspr. ardua, edita): T., Plin., per plana et ardua L.; de plano Aus., Icti. na ravnih tleh, pri tleh, na ravnem; poseb. kot jur. t.t. de (e, in) plano na ravnih tleh, na ravnem (ne na sodnem odru (tribunalu)) = izvensodno: iudices aut e plano aut e quaestoris tribunali admonebat Suet., de plano audiri Icti., melius in tribunali quam in plano conspicitur (sc. magnanimitas) Sen. ph. opaznejša je pri uglednih kot pa pri neuglednih, opaznejša je pri veljakih kot pri prostakih; pren. de plano brez težav(e), brez okolišev (okolišenja, prikrivanja, sprenevedanja), naravnost, lahko, zlahka: hoc tibi de plano possum promittere Lucr., nos interim temptemus alias probationes, quae de plano legi possunt Sen. ph., unde (sc. litterae tuae) de plano legi possint Aus.

2. metaf. jasen, umeven, razviden, razločen, očiten, slišen, razumljiv: narrationes Ci., littera Q., planum id quidem est Pl., planum facere Pl., Ci. jasno razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), razjasniti (razjasnjevati), nec quem ad finem pervenerint, satis planum traditur L. se ne poroča dovolj jasno, ni dovolj jasnega poročila. — Od tod adv. plānē

1. plano, ravno: nam istuc proclive est, quod iubes me p. collocare Pl.

2. metaf.
a) naravnost, jasno, izrecno: qui p. et Latine loquuntur Ci., planius dicere Ci., planissime explicare Ci., plurimae leges planissime vetant Ci., disertissime planissimeque in eo (sc. decreto) scriptum est L.
b) popolnoma, čisto, dočista, docela, dodobra, povsem, prav gotovo, prav (naspr. vix, paene, propemodum): p. eruditus Ci., mulier copiosa p. et locuples Ci., p. urbem exspoliare Ci., p. nolle Ci. nikakor ne hoteti, p. (planissume) perii (occĭdi) Pl., p. scire Ter. prav dobro vedeti, p. bene facere Ci. prav dobro (naravnost odlično) ravnati, quod reliquos coheredes convenisti, p. bene Ci. je bilo popolnoma prav, p. optimus Ap. prav gotovo (nedvomno) najboljši.
c) v trdilnih odgovorih = (za)res, kajpada, kajpak, kakopak, seveda, vsekakor: Pl., T., planissime Ter. prav res (je tako), natančno tako (je), (živa) resnica.

Plēmmyrium (Plēmurium) -iī, n (Πλημμύριον) Plemírij (Plemúrij), sicilsko predgorje pri Sirakuzah (zdaj Massolivieri), severni rt polotoka Maddalena: V.

plērus-que, plēra-que, plērum-que, pl. plērīque, plēraeque, plēraque (plērus [prim. plēnus] + -que)

I. sg. le pri kolekt. največi del (česa): Ap., Gell. idr., iuventus pleraque Catilinae favebat S., Carthaginienses pleraeque Africae imperitabant S., exercitum plerumque opperiri iubet S.; subst. plerumque največji del: ubi plerumque noctis processit S., per Europae plerumque L.; pl.: pleraque eius insulae Cu. največ delov; acc. adv. plērumque
a) po večini, večinoma, večidel, navadno: Pl., C., H. idr., ut p. evenit Ci., plerumque … semper L. idr.
b) (z okrepljenim pomenom = gr. πολλάκις) pogosto(krat), zelo (prav) često, v mnogih primerih (slučajih), sicer vselej: Suet. idr., p. permoveor, num ad ipsum referri verius sit T., quibus plerumque fidere Vitellius T., equites plerumque omnes tela intra vallum coniciebant C., mite … ingenium, nisi suam naturam plerumque fortuna corrumperet Cu., namque Diespiter igni corusco nubila dividens plerumque H.
c) (z oslabljenim pomenom) včasih: Ps.-Q., Icti. —

II. pl.

1. največ njih, večina: multi nihil prodesse philosophiam, plerique etiam obesse arbitrantur Ci., plerasque naves remisit, pontones Lissi reliquit C., plerique Belgae C., in plerisque Ci. v največ primerih, v večini primerov, plerique omnes Ter., N. skoraj vsi; s partitivnim gen.: Plin., Gell. idr., plerique nostrorum oratorum Ci., quorum plerique Ci., plerique Poenorum Ci., amicorum plerosque necaverat S., quarum (sc. urbium) pleraeque situ inexpugnabiles L.; s praep. ex: plerisque ex factione corruptis S.

2. (pre)mnogi: non dubito fore plerosque, qui … N., cum pleraque possimus proferre testimonia, uno contenti erimus N., rapti e publico plerique, plures in tabernis intercepti T.

Opomba: Za gen. pl. se klas. uporablja plurimorum, plurimarum.

plinthis -idis, f (gr. πλινϑίς) četverokotnik, štirikotnik

1. kot t.t. arhit. štirioglata nosilna plošča pod stebrom, podložek, podloga, osnova, podstavek, podzidek, plíntida: columellae basis in solo foraminum viii, latitudo in plinthide, in qua statuitur columella Vitr.

2. v pl. plinthides registri pri vodnih orglah: item systylos est, in qua duarum columnarum crassitudo in intercolumnio poterit conlocari, et spirarum plinthides aeque magnae sint ei spatio Vitr., quae obturant ea foramina plinthidesque appellantur Vitr.

plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

I.

1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci. —

II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.

pnīgeūs -eos, m (gr. πνιγεύς) dušilo, dušilec, dušilnik, sordína pri vodnih orglah: intra aram, quo loci aqua sustinetur, inest pnigeus uti infundibulum inversum, quem subter taxilli alti circiter digitorum ternum suppositi librant spatium imum ima inter labra pnigeos et arae fundum Vitr., e modiolis autem fistulae sunt continentes coniunctae pnigeos cervicibus pertinentesque ad nares, quae sunt in arcula Vitr., pressionibus coactum in fistulas cogunt, per quas in pnigea concurrit et per eius cervices in arcam Vitr.