Franja

Persa -ae, f (Πέρση) Pêrza

1. Okeanida, Helijeva soproga, mati Ajeta, Kirke, Pazifaje, Hekate idr.: Hyg. — Od tod
a) metron. Persēïs -idis (-idos), f (Περσεΐς) Perzéida, Perzina hči = Hekata: Stat. ali = Circa: Val. Fl.; pri Ci. = Perza; kot adj. = čarovniška: herbae O.
b) adj. Persaeus 3 ali Persēïus 3 (Περσήϊος) Pêrzin: Val. Fl.

2. ime nekega psička: Ci.

Perse͡us -eī, m (Περσεύς) Perzêj

1. sin Zevsa in Danaje, Andromedin soprog, ki je ubil Meduzo; po smrti je bil postavljen med ozvezdja; gr. sklanjatev: gen. -eos, acc. -ea; lat. sklanjatev: gen. -eī, acc. -eum: Ci., O. Od tod adj. Persēus 3 ali Persēius 3 (Περσήϊος) Perzêjev: Persea secta Pr., Persea Tarsos Lucan., Perseum Argos Stat., Perseia castra sequi O. Prim. Persēis.

2. nezakonski sin Filipa III., zadnji makedonski kralj; premagal ga je rimski vojskovodja Emilij Pavel pri Pidni l. 168 (gr. sklanjatev: gen. -eos, dat. -eī, acc. -en, voc. -e͡u; lat. sklanjatev: nom. -eus, gen. -eī, dat. -eō, acc. -eum, abl. -eō): L., Iust. Prim. Persēis.

Persius 3 Pérzij, ime rim. rodu.

1. C. Persius Gaj Perzij
a) zmagovalec nad Tarentčani (l. 210): L.
b) govornik, Lucilijev sodobnik: Ci.

2. A. Persius Flaccus Avel Perzij Flak, satirik iz obdobja cesarja Nerona: Mart., Q. Od tod adj. Persiānus 3 Pérzijev: Lact., Persianum illud Lact. tisti (znani) Perzijev izrek, P. aquae Ap. Perzijeve toplice (menda pri Kartagini, imenovane po nekem neznanem Perziju).

per-stō -āre -stitī (-stātūrus L.)

1. do konca trdno stati, presta(ja)ti, obsta(ja)ti, osta(ja)ti: Plin., Tib., Sen. ph., Auct. b. Afr. idr., totā nocte Cu., armati omnes diem totum perstant L., perstat et ait O., Symplegades perstant O.

2. metaf.
a) (vz)trajati, nespremenjen osta(ja)ti, obsta(ja)ti: laurea toto perstitit anno O. lovorika je ostala zelena vse leto, perstet hiems O., si perstiterit ira dei O., nihil est, toto quod perstet in orbe O.
b) osta(ja)ti pri čem, vztrajati v čem, pri čem, držati se česa: Plin. iun. idr., in sententiā C., in pravitate Ci., in incepto L., O., amore Sen. tr., animis Stat., si perstas indeclinatus amico O. če ostaneš neomajno zvest prijatelju, mens eadem perstat mihi V.; z inf.: T., si perstas certare O. če nadaljuješ boj, si perstiteris corpus ad ea, quae dixi, referre Ci.; abs.: perstitit Narcissus T. je ostal pri svojem sklepu, perstat Atlantiades O., persta atque obdura H., mens eadem perstat mihi V.

pertinācia -ae, f (pertināx)

1. trdovratnost, trdoglavost, trmoglavost, trmoglavljenje, trma, svojeglavost, zaverovanost (prepričanost) v svoj prav: Ter., Suet., quae enim pertinacia quibusdam, eadem aliis constantia videri potest Ci., non in pertinaciā, sed in moderatione (v popustljivosti) Ci., pertinaciam frangero L., non ultra in pertinaciā manere L., pertinaciā desistere C., p. perseverantiae finitima Ci., hominum nimia p. et arrogantia C.

2. vztrajnost, stanovitnost: tu pertinaciam esse, Antiloche, hanc praedicas, ego pervicaciam aio Acc. fr., huius pertinaciae cessit Catulus V., miraculo esse Romanorum pertinacia (sc. Macedonibus) L., in evitando inevitabili malo pertinacia Sen. ph. Pri Ci. pooseb. kot hči Ereba in Noči.

per-vius 3 (per in via)

1. prehod dopuščajoč, prehoden, dohoden, hoden: Ter., Plin., saltus cavā valle p. L., tellus O., amnis T., transitiones perviae Iani nominantur Ci., iaculum tempora pervia fecit O. predre; z dat.: vas aëri minus pervium Macr., loca equo non pervia O., perviae naves pugnantibus erant L.; subst. n pervium -ii, n prehod: ne pervium illā exercitibus foret T.

2. metaf.
a) act. prehod ustvarjajoč, predirajoč: ensis Sil.
b) dostopen, odprt: nihil ambitioni pervium T., cor mihi nunc pervium est Pl. zdaj mi je lahko pri srcu, nullum non cogitationi pervium tempus Sen. ph.

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

petasus -ī, m (gr. πέτασος)

1. popotni ali sončni klobuk s širokimi togimi krajci: Pl., Arn.

2. metaf. klobuk = kaj klobuku podobnega pri stavbah, npr. kupola: Plin.

petessō -ere (iz petō kakor facessō, lacessō iz faciō, laciō) poganjati se za čim, težiti, stremeti za čim, gledati po čem, prizadevati si za kaj: aliquid Lucr., laudem Ci. Pri Fest. in P. F.: petissere.

petra¹ -ae, f (tuj. πέτρα) skala, peč (čisto lat. saxum): Enn. ap. Fest., Cu., Sen. tr., Plin., Gell. — Kot nom. propr. Petra -ae, f Pétra, ime več mest:

1. glavno mesto Kamnite Arabije: Plin. — Od tod adj. Petraeus 3 (Πετραῖος) pétrski: Arabia Plin.

2. mesto na Siciliji, pri Sil. imenovano Petraea (zdaj Casal della Pietra); preb. Petrīnī -ōrum, m Petráni (Petríni): Ci., Plin.

3. mesto v Pieriji: L.

4. mesto v Trakiji: L.

5. obrežno mesto v rimski Iliriji: C.

Petrēius 3 Petréj(ev), ime plebejskega rodu. Poseb. znan je M. Petreius Mark Petrej, ki je premagal Katilinove pristaše pri Fezulah in bil Pompejev legat v Hispaniji 54—49, poražen pri Tapsu l. 46: C., Ci., S. — Od tod adj. Petrēiānus 3 Petréjev: auxilium Auct. b. Afr.

Petrīnum -ī, n Petrín, tržič in podeželsko posestvo pri Sinuesi v Kampaniji (ager Falernus), sloveče po dobrem vinu: Ci. ep., H.

Petrocoriī -ōrum, m Petrokórijci, galsko pleme v Akvitaniji (v današnji pokrajini Perigord, severovzhodno od Bordeauxa): C. Pri Plin.: Petricorī.

Phacus -ī, m (Φάκος) Fákos, utrjen kraj pri Peli v Makedoniji, zakladnica makedonskih kraljev: L.

Pharos (ali Pharus) -ī, acc. -on, f (Φάρος) Fáros

1. otoček pri Aleksandriji v Egiptu s slovečim svetilnikom, ki ga je dal zgraditi Ptolemaj Filadelf (še zdaj Pharos ali Raudhat el Tin „Smokvov vrt“); otoček je z mestom povezoval jez: Auct. b. Alx., Mel.; o svetilniku: C., Auct. b. Alx., Suet.; kot masc.: ad exemplum Alexandrini Phari Suet.; meton. (pesn.) = Egipt: Lucan., Stat.; kot masc.: clarus Pharos Val. Fl. — Od tod
a) adj. Pharius 3 (Φάριος) fároški: aequor Lucan.; meton. = egíptovski, egipčánski: iuvenca (= Io) O., (o Izidi) Mart., turba Tib. Izidini svečeniki, coniux (= Cleopatra) Mart.
b) Phariacus 3 fároški; meton. = egíptovski, egipčánski: sistra Ap.
c) subst. Pharītae -ārum, m Farošáni, preb. otoka Faros: Auct. b. Alx.

2. otok ob obali Dalmacije (prej Parus, Πάρος, zdaj Hvar): Mel.

Philadelphīa -ae, f (Φιλαδέλφεια) Filadelfíja, mesto v Lidiji (zdaj ruševine pri kraju Alâşehir); od tod preb. Philadelphēnī -ōrum, m Filadelfíjci: T., Plin.

philyra (philura) -ae, f (tuj. φιλύρα lipa) lipa (čisto lat. tilia), meton. lipovo ličje kot vezivo za vence: O., Plin., nexae philyrā coronae H.; tudi kot list(i) za pisanje: Ulp. (Dig.), Paul.; od tod metaf. philyrae v pisalne liste predelane kože papirjevega drevesa: Plin. — Kot nom. propr. Philyra -ae, f (Φιλύρα) Fílira, drevesna nimfa, Okeanova hči, s Saturnom mati Kentavra Hirona, spremenjena v lipo: Hyg., Serv. — Od tod adj. Philyrēius 3 (Φιλυρήϊος) Fílirin, fílirski: heros (= Chiron) O., tecta O. Hironova; metron. Philyridēs, pri pesnikih iz metričnih ozirov tudi Phīlly̆rĭdēs -ae, m (Φιλυρίδης) Filírid (Filiríd) = Filirin sin = Chiron: O., V., Mart., Pr.

Phōcaea -ae, f (Φώκαια) Fokája, primorsko mesto v Joniji nasproti Lezbosa (zdaj razvaline pri Eski Foça): L., Mel. — Od tod adj.

1. Phocaeēnsis -e fokájski: Plin.; subst. m Phōcaeēnsēs -ium, m (L., Iust.) ali Phōcaeī -ōrum, m (H.) Fokájci, preb. Fokaje.

2. Phōcaïcus 3 (Φωκᾱϊκός) fokájski: murex O.; pesn. = masílijski: Sil. (Masilija je bila naselbina Fokaje).

3. Phōcaïs -idis, f (Φωκᾱΐς) fokájska, pesn. = masílijska: Sil., Lucan.

Phoenīx² -īcis, m (Φοίνιξ)

1. Fójniks
a) Amintorjev sin, Ahilov spremljevalec na poti v Trojo: Ci., O., V., Pr., Hyg.
b) Agenorjev sin, Kadmov in Evropin brat: H.

2. Feničán, prebivalec pokrajine Fenicije (gl. spodaj): O., Plin.; pesn. = Kartáginec, Kartažán, Púnec: Sil.; nav. pl. Phoenīcēs -um, acc. -as Feničáni, sloveči pomorščaki in umetniki, ustanovitelji številnih kolonij, pa tudi sloviti gusarji: Ci., S., O., T., Lucan., Mel.; pesn. = Kartažáni: Sil. — Od tod

I. subst. Phoenīce -ēs, f ali Phoenīca -ae, f (Φοινίκη)

1. Fenícija, ozki primorski del zahodne Sirije od Arada do Karmela s pristaniščema Tir in Sidon: Varr., Ci., Plin., Mel.

2. Fojníka (Feníka)
a) mesto v Epiru, glavno mesto Haonije (zdaj Finiki): L., Plin.
b) mesto ob reki Tigris: Amm.
c) otok v Egejskem morju: Plin.
d) otok pri Miziji = Tenedos: Plin. —

II. adj.

1. Phoenīcius 3 (Φοινίκιος)
a) feníški, feničánski: mare Plin.
b) škrlatnordeč, škrlaten, škrlatast, bagren: flos Plin.; subst. Phoenīcium -ī, n škrlatno blago, škrlat: Aug.

2. Phoenissa -ae, f (Φοίνισσα)
a) feníška, feničánska: Tyros O.; kot subst. = Feničánka: Dido V., „Phoenissae“, naslov Evripidove in Senekove tragedije.
b) pesn. metaf. = α) tébska, tebánska (ker je bil Kadmos, ustanovitelj Teb, Feničan): cohors Stat. β) = kartažánska: classis, iuventa Sil.; neutr. pl.: moenia Phoenissa Sil., Phoenissa agmina Sil.; subst. Phoenissa -ae, f (sc. urbs) = Carthago: Sil.

Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)

I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec

1. = Marsyas: Stat.

2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.

3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.

4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —

II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig).