-
Līternus -ī, m Litérn, reka v Kampaniji (zdaj Patria): ad ostia fluminum Vulturni Liternique L.
-
Lixus -ī, m (Λίξος) Líksos, reka in mesto v Mavretaniji: Mel., Plin., Sil.
-
Loracīna -ae, f Loracína, reka pri Anciju: L.
-
Lūsius -iī, m Lúzij, reka v Arkadiji: Ci.
-
Lycastus (Lycastos) -ī, m (Λύκαστος) Likást
1. manjše mesto južno od Knososa (zdaj Kanli Kastelli): Plin., Mel.
2. reka in mesto na južni obali Ponta (zdaj domnevno Mert-Irmák): Plin., Mel.
-
Lycormās -ae, m (Λυκόρμας) Likórmas
1. reka v Ajtoliji: O.
2. neki Kefenec: O.
-
Lycus (Lycos) -ī, m (Λύκος) Líkos
I. moško ime
1. Pandionov sin, Antiopin soprog, kralj v Likiji: Mel.
2. Enejev tovariš: V.
3. Diomedov tovariš: O.
4. Kentaver: O.
5. Trazibulov oče: N.
6. Tebanec, ki je v Herkulovi odsotnosti prevzel oblast nad Tebami: Hyg.
7. grški zgodovinopisec iz Regija, adoptivni oče tragika Likofrona, avtor zgodovine Libije in Sicilije: Plin.
8. grški kipar: Plin.
9. zdravnik iz Neaplja: Plin. —
II. ime več rek, poseb. reka
1. v Frigiji, Majandrov (Meandrov) pritok: O., Cu., Plin.
2. v Asiriji, pritok Tigrisa: Cu.
3. v Bitiniji: O.
4. v Pontu: Plin.
5. v Kilikiji: Plin.
6. v Feniciji: Mel., Plin.
7. v Paflagoniji: V. idr.
-
Lȳsis2 -idis, ali -is, acc. -im, m (Λῦσις) Lísid (Lízis), pitagorejec iz Tarenta, Epaminondov učitelj: Ci., N.
2. reka v Mali Aziji: L.
-
Macestos -ī, m (Μάκεστος, Μέκεστος, Μέγιστος) Makést, reka v Miziji: Plin.
-
Macra -ae, m Mákra
1. otok ob današnjem Krimu: Plin.
2. drugo ime za otok Evbojo: Plin.
3. mejna reka med Etrurijo in Ligurijo (zdaj Magra): L., Lucan., Plin.
4. Macra cōmē (Μακρὰ κώμη) trg Makra v Lokridi ob meji s Tesalijo: L.
-
Maeander (L., Plin., Sen. ph., Sen. tr.), Maeandros (O., Sen. tr.) in Maeandrus (Sil., P. F.) -ī, m (Μαίανδρος) Majánder, reka v Joniji in Frigiji, izlivajoča se pri Miletu v Ikar(ij)sko morje, sloveča po svojih številnih ovinkih (zdaj Meinder ali Madre; poleg zgoraj naštetih piscev še Col. in Cl.). Po bajki rečni bog in oče Kiane (Cyane), ki je rodila Kavna (Caunus) in Biblido (Byblis): O.; occ. apel.
1. ovinek, zavoj, vijuga, rida, okoliš, zapotje, okljuk: Amm., Prud. (ki meri še Mĕandros), dialectiae gyri et Maeandri Gell., quos tu Maeandros, dum omnes solitudines per se queris, quae deverticula flexionesque quaesisti? Ci.
2. (v vezilstvu) ovinkasti, tj. umetno med seboj (pre)pleteni okraski na oblačilnih obrobkih: Serv., Non., P. F., chlamydem auratam, quam plurima circum purpura Maeandro duplici … cucurrit V. — Od tod adj. Maeandricus 3 majándrski, Majándrov: Tert. Maeandrius 3 (Μαιάνδριος) majándrski, Majándrov: unda Pr., iuvenis (= Cannus, Majandrov vnuk) O., flumina Cl. Maeandrātus 3 ovinkast (kakor Majander), zategnjen: Varr. ap. Non.
-
Maeonēs -um, m (Μαίονες) Meón(ij)ci prebivalci lidijske pokrajine Meonije, pesn. = Lídijci: Cl. — Od tod adj. Maeonius 3 (Μαιόνιος)
1. meón(ij)ski, lídijski: rex V., ripa (reka Paktol ali Kaistros) O., senex ali vates (= Homer; prim. Maeonidēs) O.; od tod = Homerjev, homerski, sploh epski, junaški: carmen O., H., pes, chartae O., heroides Pr. od Homerja opevane.
2. etrúr(ij)ski, etrúščanski: nautae O.; subst. Maeonii -ōrum, m Meónijci = Etrúr(ij)ci, Etruščáni: Sil.
3. azijski: ora Sil. ob Joniji. Subst.
1. Maeonia -ae, f (Μαιονία) Meónija, lidijska pokrajina; meton. (poseb. pesn.)
a) = Lídija: O., Plin.
b) = Etrúrija (ki so jo baje naselili lidijski Meon(ij)ci): V.
2. Maeonidēs -ae, m (Μαιονίδης) Meón(ij)ec
a) = Lidijec, poseb. = Homer, ker se je baje rodil v Kolofonu ali Smirni: O., Mart.
b) Etrúr(ij)ec, Etruščán: V., Maeonidum tellus (= Etrurija) Sil. Maeonis -idis, f (Μαιονίς) Meón(ij)ka = Lídijka: O. (o Arahni in Omfali).
-
Margus -ī, m (Μάργος) Márgus
1. glavna reka v Zgornji Meziji (Moesia superior): Plin.
2. utrjeno naselje in carinska postaja v Zgornji Meziji (Moesia superior): Eutr.
-
Marus -ī, m Márus, reka v Dakiji, pritok Donave (zdaj Maroš, Moriš na Madžarskem): T., Plin.
-
Meduacus -ī, m Medúak, reka in pristanišče v severni Italiji pri Pataviju: Plin., L.
-
Mēdus2 -ī, m (Μῆδος) Médus
1. reka v Perziji, levi pritok Araksa (zdaj Polwar): Cu.
2. naslov Pakuvijeve tragedije (po Medejinem sinu Medu): Ci.
-
Melanthus -ī, m (Μέλανϑος) Melánt
1. reka v Sarmatiji: O.
2. kralj v Elidi, pozneje v Atenah, Kodrov oče: Vell.
3. eden od mornarjev, ki jih je Bakh spremenil v delfine: O. Adj. Melanthēus 3 Melántov: caedes O.
-
Melās2 -anis, acc. -ana in -an, m (Μέλας)
I. Mélas = Črna, reka
1. na Siciliji pri Milah (zdaj Mela): O.
2. v Tesaliji (zdaj Mavra-neria), ki se izliva v Malijski zaliv: L.
3. v Trakiji (zdaj Saldatti ali Scheher Su), ki se izliva v Črni zaliv (sinus Melas): L., O., Plin., Mel.
4. v Bojotiji med Orhomenom in Aspledonom: Plin., Sen. ph., Stat.
5. v Kapadokiji (zdaj Jocmah Su): Plin.
6. v Kilikiji: Plin.
7. v Pamfiliji: Mel., Amm.
8. v Migdoniji: O. —
II. Mélas = Črni, moško ime
1. Friksov sin: Hyg.
2. eden od etrurskih mornarjev, ki jih je Bakh spremenil v delfine: Hyg.
3. kipar s Hiosa: Plin.
-
Mella2 -ae, m Méla (zdaj Mela), reka v severni Italiji (Gallia Cisalpina) pri Briksiji (zdaj Brescia): V., Cat.
-
Merula3 -ae, f Mérula, reka v Liguriji: Plin.