Franja

Silarus -ī, m Sílar (zdaj Sele), mejna reka med Lukanijo in Kampanijo, ki se izliva v Tirensko morje: V., Plin., Sil. — Soobl.

1. Silerus -ī, m Síler: Mel.

2. Siler -erī, m Síler: Lucan., Col. poet.

solum² -ī, n (prim. gr. ὑλία podplat, dno = got. sulja = stvnem sola = nem. Sohle, lat. solea, stvnem. swelli = nem. Schwelle)

1. dno: ut eius (sc. fossae) solum tantundem pateret C., tremefacta solo tellus V. iz dna, considentis soli lapsus Sen. ph., sedit terra medio solo O., stagnum lucentis ad imum usque solum lymphae O., puro solo (sc. fluvii) excipitur Cu., mollioris soli (sc. Tigris) Cu., ubi mollius solum reperit, stagnat insulasque molitur Cu., solum maris Sen. tr.

2. occ.
a) tla ali tlak kake sobe ali svetišča: aurata tecta in villis et sola marmorea Ci., marmoreumque solum fastigiaque aurea movit O., aurataeque trabes marmoreumque solum Tib., pecudum cruore pingue solum V., super pilas lapide quadrato solum stratium est Cu.
b) osnova, temelj, podstava, podstavba, stalo kake hiše: trabes … in solo collocantur C., tecta solo iungere Lucr.; pren. osnova, podstava, podstat, temelj, podlaga: regni scamna solumque Enn., sola regni Enn., verum tamen hoc quasi solum quoddam atque fundamentum est, verborum usus et copia bonorum Ci., solum et quasi fundamentum oratoris vides Ci.
c) podplat α) človeške ali živalske noge: solum hominis Varr., mihi amictui est … calciamentum solorum callum Ci. žuljavi podplati (= bos hodim), peragro loca nullius ante trita solo Lucr. po katerih še ni stopala človeška noga, oculum ecfodito mihi per solum Pl. izvrtaj mi oko, da stopi skozi podplat na dan, solum corneum Varr. (o pasjem podplatu). β) na obuvalu: Prud., qui auro habeat soccis subpactum solum Pl., unus corripuit currenti cursori solum Pl., luto putre vetusque solum Mart., calcei sine sole Isid.
d) (zemeljska) tla, zemlja, prst, zemljína, gruda, zemljišče, zemljištvo: dissilit omne solum O., ponere membra solo O., duratae solo nives H., haeret solo immobilis, ingredi solo, recubans solo V., reptans solo Stat., aliquid solo adfligere T. na tla vreči, solum nudat Sen. ph., immensi cultor soli Sen. ph., macrum solum Ci., solum fertile Cu., fecundum O., vivax O. redeča, viride V., mite H., vile H. slaba, triste O., Plin. iun., nerodovitna, nudum Cu., Cl., humidum vel siccum Col., culti soli multa iugera Tib., serere in inculto et derelicto solo Ci., terrae pingue solum V. mastna prst, tolsta zemljina, praepingue solum stagnantis Helori V., ferro coepere solum proscindere terrae Lucr. zemljo, sibi praeter agri solum nihil esse reliqui C., urbis solum Iust., res, quae solo continentur Sen. ph., Plin. iun. ali res soli Icti. nepremična posestva, nepremičnine (naspr. res mobiles), duas patrimonii partes in solo collocare Suet. vložiti v nepremična posestva, naložiti v nepremičnine, ius soli sequitur aedificium Paul. (Dig.); v pl.: arida sola V., terrae sola Cat.; preg.: quod in solum venit Afr. ap. Non., Ci. ali quodcumque in solum venit Varr. ap. Non. ali (elipt.) quod in solum (sc. venit) ut dicitur Ci. ep. „kar pade na zemljo (tla)“ = kar (koli) pade komu v glavo, kar (koli) pride komu na misel; poseb. pogosto ad solum ali solo tenus do tal = docela, povsem, popolnoma, čisto, dočista: clivus Publicius ad solum exustus est L., urbs ad solum (usque ad solum) exdiruta Cu., tres (sc. urbis regiones) solo tenus deiectae T.; tako tudi: Numantiam a solo evertere Eutr. do tal, popolnoma, povsem; aliquid solo aequare Cu., L., T., Vell. ali exaequare Sen. ph. do tal podreti (porušiti, razrušiti); pesn.: aequa solo culmina ponam V.; pren.: solo aequandae sunt dictaturae consulatusque L. popolnoma je treba odpraviti diktature in konzulate.
e) tla, zemlja, kraj, (po)krajina, dežela: huic omni solo, in quo tu ortus es Ci., commune patriae solum Ci., caritas ipsius soli L., solum patrium L., in sede ac solo nostro L., natale solum O. rojstna, rodna dežela, Romani numen … soli O., urbs Etrusca solo V. po svoji legi etrur(ij)sko, na etrur(ij)skih tleh, solum mutare Ci. ali vertere Ci. zapustiti deželo, izseliti se, oditi, poseb. o pregnancih, s celim izrazom exsilii causā solum vertere L. ali vertere solum exsilio Amm.; v pl.: sola terrarum Enn.
f) pesn. tla, dno = podlaga: farinae, unde solum facias Ca., Cereale solum pomis agrestibus augent V. na krušno podlago = na krušne rezine (režnje) naložijo … sadje, subtrahiturque solum (sc. puppi) V. morje (= morsko dno) se umakne pod njo; tako tudi: pontique … omne solum (sc. patet) Val. Fl., castra tenent caeleste solum O. nebesno podlago = nebesni ob(l)ok, nebo, manibusque canentis pulsat inane solum Stat. (o slepem Ojdipu) prazni očnici (očesni votlini).

speculātrīx -īcis, f (speculātor) opazovalka, oprezovalka, izsledovalka, zasledovalka, ogleduhinja: Sen. rh., Ambr. idr., Furiae deae sunt, speculatrices, credo, et vindices facinorum et sceleris Ci., speculatrix Iuno Val. Fl., fida speculatrix utilitatis aliena Ap.; pesn. metaf.: speculatrix villa profundi Stat. ali maris … speculatrix statua Val. Max. ki gleda na morje.

spūma -ae, f (morda iz indoev. *(s)p(h)oi̯H-no-/ā, *(s)p(h)oi̯H-mo-/ā; prim. skr. phénaḥ = sl. pena = stvnem. feim = nem. Feim, lit. spáine penave proge, penaste sledi, ang. foam, lat. pūmex)

1. pena, starejše pljuna, glen: Plin., Cl. idr., cum spumas ageret in ore Ci. ko so se mu pene cedile iz ust, ko se je penil, ko so se mu usta penila, concidit et spumas agit Lucr., per armos (sc. apri) spuma fluit O., spumaque pestiferos circumfluit albida rictus (sc. serpentis) O., spumam eximere Col. posne(ma)ti peno (pene), Venus spumā procreata Ci. iz morske pene (morskih pen), spumas salis aere ruebant V. peneče se (razpenjeno) morje, sparsit virides spumis albentibus agros O.

2. occ.
a) spuma salis sol iz morske pene, obrežna morska sol: Plin.
b) spuma argenti srebrova pena = srebrov sijajnik (argentit), starejše srebrni glaj: Cels., Plin., spumas miscent argenti et sulfura viva V.
c) spuma caustica ali Batava jedko (kavstično) ali bátavsko milo, s katerim so si Germani in Galci rdečili lase: Mart.

stāgnum -ī, n (prim. gr. στάζω kapljati, curljati, σταγών kaplja, στακτή mirina smola, mirino olje, mirin sok)

1. stoječa voda, jezero (nastalo zaradi vode, ki je prestopila bregove, lacus pa je stalno jezero), tolmun, lokev (lokva), luža, kal, kaluža, mlaka, mlakuža, ribnik, bajar (bajer) ipd.: Enn. ap. P. F., S. fr., Cels., Tib., Stat., Amm. idr., fontes et stagna Ci. poet., stagna lacusque O., stagna Palicorum O., mitis … in morem stagni placidaeque paludis V., super ripas Tiberis effusus lenibus stagnis L., quaedam stagni incola (= žena) Ph., stagnum salinarum Auct. b. Hisp. slano jezero, slana mlaka.

2. metaf.
a) pesn. vsaka počasi (leno) tekoča voda, leno (počasi) tekoče vodovje: Pr., Sil., Lucan. idr., dulcibus in stagnis … Caystri V., Cocyti stagna alta V., fragor stagnis auditus Avernis V., imis stagna refusa vadis V. iz morskih glob(oč)in navzgor deroče vodovje, maxuma Nerei stagna V. širno morje, illa sui per aquas fertur tutissima nati, longaque Phrixeae stagna sororis (= Hellespontus) adit O.
b) umetno narejen majhen bazen, jarin ali vodnjak: stagnaque et euripi O., latius extenta visentur Lucrino stagna lacu H., navale stagnum Stat., T. jarin za pomorske bitke, bazen za prikaz pomorskih bitk, stagnum calidae aquae T. kopalni bazen (s toplo vodo).

Sucrō -ōnis, m Súkro(n)

1. reka v Tarakonski Hispaniji, ki se izliva v Sredozemsko morje (zdaj Xucar): Mel., Plin.

2. mesto ob ustju reke Sukro(n): L., Sen. ph., Plin., Fl. Od tod adj. Sucrōnēnsis -e súkronski (sukrónski), v Sukronu ali pri Sukronu se nahajajoč ali potekajoč (vršeč se): proelium Ci., sinus Mel.

3. ime nekega Rutulca: V.

superus 3 (super)

A. pozitiv zgoraj stoječ, zgoraj ležeč, (z)gornji, pozémski, pozêmeljski, nadzêm(elj)ski (naspr. īnferus spodnji, dolnji, podzemski, podzemeljski)

1. redkeje v sg.: limen Pl., Nov. ap. Non., lumen Enn. ap. Macr., V., Lucr., pars Lucr., mare superum Pl., Ci., Mel., Plin. ali superum mare Suet. zgornje (Zgornje) morje = Jadransko morje (naspr. mare inferum = Tirensko (Etrur(ij)sko) morje), v pismih tudi samo superum: iter ad superum, navigatio infero Ci. ep.; superi regnator Olympi V., supero caelicolûm regi V., inferus an superus tibi fert deus funera, Ulixes? L. Andr. ap. Prisc., Iuppiter superus (naspr. Iuppiter inferus = Pluto) Cat., Sen. tr. Pogosto v adv. abl. sg. f superā in (sinkop.) suprā (gl. suprā); kot subst. sg. n de superō Pl., Lucr. ali ex supero Lucr. od zgoraj. — Redka soobl. super -era -erum: super inferque vicinus Ca., quam (sc. naturam) totus habet super ignis Lucr. —

2. pogosteje (klas. v večini primerov) v pl.: spectatores rerum superarum et caelestium Ci., superae sedes O. nebeška, superis regnis detrudere Iovem V., superis ab oris V. z (z)gornjega sveta, superas evadere ad auras V. k pozemskim (pozemeljskim, dnevnim) sapam, na zgornji svet, superas caeli venire sub auras V., di superi atque inferi Pl., omnes di superi inferi Ter., di superi et inferi Ci., superi divi V., di superi H., superis deorum gratus et imis H. Kot subst.
a) superi -ōrum (pesn. večinoma -ûm), m α) (sc. dii) zgornji (pozémski, pozêmeljski, nadzemeljski, nebeški) bogovi, nebeščani, potem bogovi nasploh: flectere si nequeo superos, Acheronta movebo V., quae superi manesque dabant V., multum ille et terris iactatus et alto vi superûm V., aspiciunt superi mortalia O., rex superûm trepidare vetat O., superorum numina O., quis … digne scripserit … Tydiden superis parem? H., vota movent superos Pr. β) zgornji svet, ljudje na zemlji, zemljani (naspr. īnferi podzemlje, podzemljani): hic multum fleti ad superos … Dardanidae V. na zgornjem svetu, na zemlji (= od zemljanov) objokovani, viden, ut … (sc. Romulum) pater ipse suo superûm iam signat honore? V., quam apud superos habuerat magnitudinem (sc. Pompeius), illibatam detulisset ad inferos Vell. γ) (še) živi, (še) živeči (naspr. mrtvi, rajni(ki), pokojni(ki)): Vell.
b) supera -ōrum, n zgornje, višina: nihil habent haec genera proni et supera semper petunt Ci., ut omnia supera infera, prima ultima media videremus Ci., supera alta V. zgornji predeli, nebeške višine (višave), supera ardua V. zgornje višine, supera convexa V. nebesni obok.

B. komparativ superior -ius

1. bolj zgoraj (višje) se nahajajoč (ležeč, stoječ), (bolj) (z)gornji, višji (naspr. inferior -ius): in superiore qui habito cenaculo Pl., deiectus vero qui potest esse quisquam nisi in inferiorem locum de superiore motus? Ci., inferiore omni spatio vacuo relicto superiorem partem collis … densissimis castris compleverant C., legionis nonae et decimae milites … confectos Atrebates … ex loco superiore in flumen compulerunt C. ali de superiore loco in eum impetum faciunt C. z višine, od zgoraj, tota domus superior vacat Ci. ep., superior pars Corn., fluminis pars L., pars aedium N., vada L., mare superius (mare superum) L., regio C., loca C. višje ležeče zemljišče, višje ležeče področje, višje ležeč položaj, labrum C., molares Col. zgornji kočniki, ex superiore fastigio Cu., Moesia superior Eutr. Zgornja Mezija; n pl. subst.: cuius (sc. muri) ima saxo, superiora crudo latere sunt structa Cu. spodnji deli, zgornji deli; occ.
a) de loco superiore dicere ali agere Ci. s sodnega stola, s sodnega odra (kot pretor); toda: agere beneficio populi Romani de superiore loco Ci. ali e superiore loco contionari Ci. = de rostris z govorniškega odra, z govorišča; prim.: meos multos et illustres et ex superiore et ex aequo loco sermones habitos Ci. ep. tako s sodnega stola (odra) kot tudi v navadnem življenju, sive ex inferiore loco sive ex aequo sive ex superiore (sc. loquitur) Ci. (gl. inferior in aequus).
b) (v kakem spisu) predhoden, spredaj (zgoraj) se nahajajoč, prejšnji (naspr. inferior sledeč, naslednji): scriptura superior Ci., exemplum superius, duo superiores libri Lact.

2. metaf.
a) (časovno) prejšnji, pretekel, nekdanji, minul: annus Ci., C., Suet., anno superiore Ci., N., superioribus annis S., superioribus diebus Ci., C., quid proxima, quid superiore nocte egeris Ci. zadnjo, predzadnjo noč, aetas Ci. višja starost, postaranost, priletnost, ostarelost, starost, omnes aetatis superioris C. vsi priletnejši (možje), pastores aetate superiores Varr. starejši (naspr. pueri), superiorum (sc. hominum) aetas Ci. ljudi, ki so prej živeli; od tod superior (sc. aetate) o istoimenskih osebah = starejši: superioris filius Africani Ci., ad illius superioris Africani in re gerunda celeritatem Ci., superior Dionysius Ci., N.; tempus superius (naspr. tempus posterius) Ci., superioribus temporibus Ci. ep., cum sentiret neque libere neque vere sibi de superioribus (sc. temporibus, naspr. inferiora tempora) tradendi potestatem relictam Suet., in superiore vita Ci., superior vir, uxor, superiores nuptiae Ci., comitia, leges, coniuratio, bellum, facinus Ci., factum superius, superiora aestiva Hirt., superioribus proeliis exercitati C., cuique superiorum regum … gloria par L., superior crudelitas, superioris solis defectiones N., addunt ad superiores totidem naves N. prejšnjim ladjam = ladjam, ki so že bile, ki so jih že imeli, superius genus Pl. prej omenjena, ut dixi superius (adv.) Pl. prej (= (bolj) zgoraj); kot subst. m. pl.: frumentum sumpsit sicuti superiores Ci. kakor njegovi predniki (predhodniki); kot subst. n. pl.: superiora illa, quamquam ferenda non fuerunt, tamen, ut potui, tuli Ci. tiste (one) prejšnje prigodke.
b) (po dostojanstvu, činu, stanu, redu) višji, odličnejši: ut ii, qui superiores sunt, summittere se debent in amicitia: sic quodam modo inferiores extollere Ci., qui monent, ut quanto superiores simus, tanto nos geramus summissius Ci., superioris etiam ordinis nonnulli C. nekateri (častniki) višjega čina, nekateri višji poveljniki, nonnulli ex inferioribus ordinibus … virtutis causā in superiores erant ordines … traducti C.; z abl.: honoris gradu superior, superior factus ordine Ci. ep.; kot subst. m. višji, nadrejeni, predstojnik: premendoque superiorem … sese extollebat L., cui omnem honorem ut superiori habuit Vell., invident autem homines maxime paribus et inferioribus … ; sed etiam superioribus invidetur Ci., superbia viri aequalium quoque, adeo superiorum intolerantis T.
c) (po dobrih lastnostih, veljavi, moči in drugih prednostih) imenitnejši, izvrstnejši, mogočnejši, močnejši, druge v čem prekašajoč, druge presegajoč, nadvladujoč nad kom, čim ali koga, kaj, prevladujoč (nad kom, čim), obvladujoč koga, kaj, zmagujoč (nad kom, čim), zmagovit, premagujoč koga, kaj, kot zmagovalec: aliquis superior Ci. imenitnik, imenitnež, superior contra improbos Ci., populus superior factus Ci. je zmoglo, je prevladalo, je nadvladalo, se, quo impudentius egerit, hoc superiorem discussurum Ci., superiores habebantur C., extemplo, simul pares esse coeperint, superiores erunt L. bodo prevladali (prevladovali) nad vami, in causā superiorem aliquem facere L.; poseb. kot voj. t.t. proelio superior discedere S. ali samo discedere superior N. priti iz boja kot zmagovalec, oditi z bojišča kot zmagovalec, iziti iz boja kot zmagovalec, zmoči koga, premagati koga, zmagati nad kom, ut nostri omnibus partibus superiores fuerint C. da so zmagali, da so bili zmagalci, hoc ipso fiunt superiores, quod nullum … acceperant detrimentum C. so zmogli, so premagali, res Romana erat superior L. je bila zmagovita, je zmagala, quo proelio fuit superior N. je ostal zmagovit, multo superiores bello esse coeperunt N. precej prevladovati (obvladovati, nadvladovati); pogosto z abl. (glede na kaj, po ali v čem): facilitate et humanitate superior Ci., pecuniis superiores Ci., loco, fortunā, famā superiores Ci., vi potius superiores quam iustitiā pares Ci., quod hostes equitatu superiores esse intellegebat C., causā superior L. za kogar govori pravica, komur v prid govori pravica. — Adv. superius, gl. suprā.

C. superlativ

I. superrimus (superrumus) 3 najvišji; to obl. navajata Varr. in Char. —

II. suprēmus 3 (prim. extrēmus: exterus, postrēmus: posterus)

1. (krajevno) najzgorn(j)ejši, najvišji, najskrajnejši, večinoma le pesn. in partitivno = najvišji del česa, vrh česa: supremus mons H., montes supremi Lucr., clamore supremos implerunt montīs V., rupes Sen. tr., arx Cl.; podobno: supremae Thetyos unda Mart.

2. (časovno) (najbolj) zadnji, (najbolj) poslednji; atrib. supremā nocte V., in te suprema salus V., manum supremam imponere bellis O. = končati vojno, supremis testamenti verbis T., iudicia (sc. hominum) suprema Plin. iun., Q. oporoke, tabulae Mart. oporoka, senecta suprema Plin. skrajna, visoka, siva, supremis suis annis Plin.; partitivno: sole supremo H. ob zadnjem sončnem siju, ob sončnem zahodu, nocte suprema Col. ob koncu noči. Poseb. o koncu življenja, obhajati (doživljati, preživljati) zadnji dan = umreti; od tod o vsem, kar je povezano s smrtjo: dies supremus Ci. zadnji (smrtni) dan, dan smrti, supremo vitae die Ci., supremo eius die Ci., supremā die H., diem obire supremum N., spoliatus illius supremi diei celebritate Ci. brez pogrebne svečanosti, prikrajšan za pogrebno slovesnost (za pogreb), hora suprema Tib. = supremum tempus H. zadnja ura, smrtna ura, ura smrti, supremo in tempore Cat., genitor digressu dicta supremo fundebat V., oscula suprema O. zadnji poljubi, poslovilni poljubi, mors suprema H. = supremus finis H. konec življenja, smrt = suprema funera O., mittit mille viros, qui supremum comitentur honorem V. ki naj bi ga (mrliča) častno spremljali, suprema munera V. zadnja (poslednja) čast, suprema officia Petr., T. pogreb, supremi tori O. mrtvaški oder, skolke, pare, supremus ignis O. grmada, supremi tituli Plin. iun. nagrobni napisi, supremum iter H. zadnja pot, suprema eius (sc. Augusti) cura Plin., in suprema ire Plin., Troiae sors suprema V. poguba, pogibel, uničenje, porušenje, razrušenje, razrušitev, dies regnis illa suprema fuit O., Phrygiae casus venisse supremos Cl.; enalaga: sociamque tori vocat ore supremo O. z umirajočimi usti, umirajoč, suprema versare lumina O. = versare supremo lumina motu O. poslednjič obrniti (obračati) oči. Pogosto kot subst. suprēma -ōrum, n
a) zadnji trenutki, zadnja (smrtna) ura, ura smrti, smrt, konec življenja: carmen, quo Germanici suprema defleverat T., agitare de supremis T. misliti na samomor, supremis adpropinquare ali admotum esse (bližati se) T., sentire suprema Plin., supremis divi Augusti Fausta quaedam … famem … portendit Plin., aliquem in supremis consolari Q.
b) zadnja (poslednja) čast, pogreb, pogrebna slovesnost (svečanost): cineri ingrato suprema ferebant (so izkazovali) V., cupido Caesarem invadit solvendi suprema militibus ducique T.
c) smrtni ostanki sežganega trupla, kosti, mrtvo truplo: supremis eius plures honores dati L. epit., habitus supremis honor T., humare suprema Amm.
d) poslednja volja, zadnje uredbe, oporoka, volilo: Icti., nihil primo senatus die agi passus est nisi de supremis Augusti T.

3. (po meri, stopnji, dostojanstvu)
a) najvišji, največji, najskrajnejši, skrajen, najhujši: supremum supplicium Ci., mulcta suprema Gell., macie confecta supremā ignoti nova forma viri V.; subst. suprēmum -ī, n skrajno, najskrajnejše: ventum ad supremum est V. namen in smoter je dosežen.
b) najvišji, najvzvišenejši, prevzvišen: supremus Iuppiter Pl., Ter., H. ali Iuppiter supremus Pl., Iunonis supremi coniugis templum Poeta ap. Plin., tu me … supremum habuisti comitem consiliis tuis Pl., supremus deus Lact.

4.
a) adv. acc. sg. n suprēmum zadnjič, zadnjikrat, poslednjič, poslednjikrat: Plin., Ps.-Q. (Decl.), animamque sepulcro condimus et magnā supremum voce ciemus V. (o trikratnem poslovilnem pozdravu vale), quae mihi tum primum, tunc est conspecta supremum O.
b) adv. abl. sg. n suprēmō zadnjič, poslednjič: anima exitura supremo Plin. —

III. summus 3, gl. summus.

Symaethus -ī, m (Σύμαιϑος) Simájt (Simét), glavna reka vzhodne obale Sicilije, ki izvira ob vznožju Etne in se izliva v morje južno od Katanije: Sil., Serv. — Soobl. Symaethum -ī, n: Plin. — Od tod adj.
a) Symaethēus 3 (Συμαίϑεος) simajtéjski (simetéjski), simájtski (simétski): aquae O. Simajtovi pritoki.
b) Symaethis -thidis, f simájtska (simétska): nympha (= nimfa reke Simajt (Simet)) O.
c) Symaethius 3 simájtijski (simétijski), simájtski (simétski): Sȳmaethia flumina V. Simajtovi (Simetovi) pritoki, heros (= Acis Akis (Akid), sin nimfe reke Simajt (Simet)) O.; od tod subst. Symaethiī -ōrum, m Simájtijci (Simétijci), Posimájtijci (Posimétijci), preb. ob Simajtu (Simetu): Plin.

Tanais -idis in -is, acc. -im in -in, abl. -ī, m (Τάναϊς) Tánais

1. (zdaj Don) mejna reka med Evropo in Azijo v evropski Sarmatiji, izlivajoča se v Meotsko jezero (zdaj Azovsko morje); tudi mesto z istim imenom ob vzhodnem ustju te reke: Varr., S. fr., H., V., L., O., Cu., Plin., Mel., Ap., T., Amm. Od tod
a) Tanaītae -ārum, m (Ταναΐται) Tanaíti, Potanáijci, preb. ob Tanaisu: Plin., Amm.
b) Tanaītis -idis, f Tanaítka, Tanaítida, Potanáijka, preb. ob Tanaisu = Amazónka: Sen. tr.

2. = Iaxartes (zdaj Sir Darja): Cu.

3. reka v Numidiji: S.

temptō (zaradi zamenjave z nekim iter., iz tendō izpeljanim glag. *tentō pisano tudi tentō) -āre -āvī -ātum

I.

1. tipati, otipati (otipavati), potipati (potipavati), dotakniti (dotikati) se koga, česa, „(po)šlatati“, „ošlatati“, prije(ma)ti koga, kaj: V., Lucr., Corn., Ph., Col., Plin., Fl. idr., pectora O., venas Suet., Q., temptatae pollice venae O., corvus temptat ficum rostro O. kljuva, flumen pede Ci.

2. metaf. napasti (napadati), poskusiti (poskušati) osvojiti kaj, lotiti (lotevati) se koga, česa: simul ex terrā scalis et classe moenia oppidi temptans C., Caesar existimabat temptandam sibi Achaiam (sc. esse) C., nationes bello Ci., urbem, castra L., munitiones testudinibus ac musculis Auct. b. Alx.; pren.: populi Romani ius Auct. b. Alx. zaleteti (zaletavati) se v … , a multis temptatus N. obtožen; occ. (o boleznih) napasti (napadati), popasti (popadati), (z)grabiti, prije(ma)ti, prije(ma)ti se, lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, seči (segati, sezati) po čem: corpora (latus aut renes H.) morbo temptantur Ci., oves temptat scabies V.; od tod: autumnus exercitum valetudine temptaverat C. se je (bila) lotila, vina temptatura pedes V. ali vina temptant caput Plin. vino pride (gre) v noge, vino gre (stopi) v glavo, temptatum frigore corpus H. —

II.

1. poskusiti (poskušati), poizkusiti (poizkušati), preizkusiti (preizkušati), preskusiti (preskušati), skušati, izkušati, prizadevati si za kaj, poganjati se za čim, truditi se za kaj, lotevati se česa: maris altitudinem Isid. meriti (z grezilom), fortunam C., Ci., S., se, alicuius patientiam Ci., oppugnationem L., proelia V., bella frustra Eutr., militiae munia T. poskušati se v … , iter C., H., aditūs V., temptanda via est, quā … V., res saepius frustra temptata Ci., temptare aliquid (naspr. quiescere) Plin. iun.; pesn.: Thetim ratibus V. preizkušati morje z ladjami = pluti (jadrati, ladjati) po morju; tako tudi: Bosporum H., Oceanum T., vadum fluminis Cu., Istrum Cl.; verba temptata O. ki jih kdo skuša izgovoriti, temptare spem pacis, triumphi L. poskušati, ali je kaj upanja za mir, za triumf, dubiam spem armorum Vell. poskušati vojno srečo, auxilium V. poskušati, ali je kaj pomoči, caelestia V. stremeti za nebom, skušati si prilastiti nebo; z odvisnim vprašanjem: Pl., Iuv. idr., temptares, quid populus Romanus ferre posset Ci., temptat, quae sit fortuna facillima V., temptavit (sc. vipera), si qua res (gr. εἴ τι) esset cibi Ph. če je kaj jedi; s finalnim stavkom: quod aliud hoc iudicio temptatur, nisi ut id fieri liceat? Ci., temptavit per partem tribunorum, ut sibi Aegyptus provincia daretur Suet.; impers.: tempatum, ut … L.; z inf.: Cu., Lucr., Pers., Q., Iuv. idr., persuadere temptat N., Triones temptarunt aequore tingi O., vestis temptata revelli O., taurus irasci temptat V., temptare aquā hostem prohibere Hirt.; abs., redko subst. temptātum -ī, n: temptatum a tribuno (poskus tribunov), ut rogationem ferret L.

2. occ. peljati (voditi) v skušnjavo, skušati, izkušati, skušati dobiti (prepričati itd.) koga o čem, koga (v) kaj, (za)prositi, poprositi, pozvati (pozivati), (raz)drastiti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)dražiti, razvne(ma)ti, razburiti (razburjati), napasti (napadati) itd.: V., H., Mart., Suet. idr., temptata est eius abstinentia a Diomedonte N., temptare animos S., animos civitatum C. skušati si pridobiti, nationes ali rem publicam Ci. vznemirjati, iudicium pecuniā Ci. skušati podkupiti, temptata est eorum fides per promissa T., temptare Iunonem Tib. skušati zapeljati, iras alicuius Lucan.; s finalnim stavkom: nequiquam temptati, ut desisterent L., temptatus, ut umbras carminibus eliceret T.; z odvisnim vprašanjem: unde creditur Domitianus occultis ad Cerialem nuntiis fidem eius temptavisse, an praesenti sibi exercitum imperiumque traditurus foret T.

terminus -ī, m (indoev. kor. *ter- prekoračiti, onkraj priti; prim. skr. tárati [on] prehaja, premaguje, tarantáḥ morje, tīram breg, rob, gr. τέρμα konec, cilj, τέρμων meja, lat. termen, termō, trāns, stvnem. durh, duruh = nem. durch)

1. mejnik, tudi mejni kamen, mejno znamenje: termini agrorum Plin., terminos exarare Fest., Termine, sive lapis sive es defossus in agro stipes O.

2. (v sg. le pesn. in poklas., sicer v pl.) meja, meje, mejna črta, mejníca (méjnica), starejše granica, okoliš: nulli possessionum termini Ci., modicis regni terminis uti Ci. imeti tesno omejeno kraljestvo (ozemlje kraljestva), terminos ponere T., terminos urbis propagare T. meje mesta, obmestje.

3. pooseb. Terminūs Têrmin = „Mejaš“, „Mejač“, mejniški bog, zaščitnik mejnikov (meja): H., Aug., Lact. idr., Termini fanum L.

4. metaf. (večinoma v pl.)
a) meja, omejitev, cilj: Pl., Plin. iun. idr., adversus cupiditates Cu., termini gloriae nostrae Cu. velikost, razširjenost, senectutis nullus est certus terminus Ci., ius terminis circumscribere Ci., terminos pangere Ci., certos fines terminosque constituam Ci., oratoris facultatem ingenii sui terminis describere Ci.
b) konec, sklep, sklenitev, zaključek, končanje: vitae Ci., contentionum Ci. ep., ut quasi terminus imponeretur huic religioni Lact.

thalassītēs -ae, m (gr. ϑαλασσίτης, sc. οἶνος) talasít = morján, morsko vino, ki so ga kot mošt v posodi spustili v morje, da so mu s tem povišali starost: in aliis autem gentibus simili modo factum tethalassomenon vocant, thalassiten autem vasis musti deiectis in mare, quo genere praecox fit vetustas Plin.

torqueō -ēre, torsī, tortum (indoev. baza *ter(e)q- sukati, viti; prim. skr. tarkúḥ = gr. ἄ-τρακτος vreteno, ἀ-τρεκής brez ovinka, naravnost, sl. trak, stvnem. drāhsil = nem. Drechsler strugar, nem. drechseln)

1. (za)sukati, sesukati, (za)vrteti, viti, zviti (zvijati), zaviti (zavijati), ovi(ja)ti, navi(ja)ti, obrniti (obračati) ipd.: stamina pollice ali digitis stamina duris O. sukati svitek (pri preji) = presti (prim.: ducit inops tremulā stamina torta manu Tib.); tako tudi: fusos Plin., tenui praegnantem stamine fusum Iuv., ad torquenda in alveolis fusa vertantur Hier., fila Sen. ph., aurea pensa Petr. (o Parkah); capillos ferro O. kodrati, laqueum Icti., torti funes V. sesukane, spletene, torta via Pr. zavita pot (v labirintu), tortum vimen O. panj, ulj, vestis circum bracchia torta T. ovita okoli … , torta quercus V. hrastov venec, tignum torquere H. (s škripcem, vitlom) dvigniti, vzdigniti, in orbem torquere Ci. v krogu vrtati; s prolept. obj.: tegimen torquens leonis V. ovijajoč si, caelum sidera torquet O., torquet medios Nox humida cursūs V. vlažna Noč teče sredi svoje krožne poti, axem umero torquere V. nositi krožečo (vrtečo se) os, pulverem Lucan. dvigati, vzdigovati; pesn.: aquas remis O. burkati, vzburkati (vzburkavati), razburkati (razburkavati), spumas V. morje (vz)peniti (speniti, zapeniti, razpeniti), flumen torquet (vali) saxa V., anguis tortus V. v klobčič (kolobar) zvita.

2. occ.
a) (za)vihteti, zagnati (zaganjati), vreči (metati), (za)lučati: cum fulmina torques (o Jupitru) V., hastam alicui Val. Fl., hastas lacertis Ci., hastam in hunc O., iaculum in hostem V., pila valido lacerto O., tela manu O., telum ad aurata tempora V., stuppea Balearis verbera fundae V., glaebas, ramos O., ille nubes torsit in occiduum orbem Lucan.; pesn.: aquosam hiemem torquere V. stresati deževnato nevihto = izžemati (ožemati) oblake, sibila Pr. (za)sikati, trepidantia sibila Val. Fl., tortus rhombus Pr. v krogu tekoč (vrteč se); pren.: curvum sermone rotato enthymema Iuv.
b) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati), uperiti (uperjati): na vprašanje kam?: oculos ad moenia V., vestigia ad sonitum V.; na vprašanje od kod?: aurem ab obscenis sermonibus H.
c) obrniti (obračati), voditi, usmeriti (usmerjati), ravnati: ora equi frenis O.; pren.: naturam huc et illuc torquere ac flectere Ci., imbecillitatem animorum Ci., omnia ad commodum suae causae Ci., oratio ita flexibilis, ut sequatur, quocumque torqueas Ci., versare sententias et huc atque illuc torquere T.; pesn.: bella V. voditi.
d) zaviti (zavijati), izviniti, izpahniti (izpahovati), (s)pačiti, (s)kremžiti, nakremžiti (usta, obraz): talum Sen. ph., oculum Ci. obračati, ora torquebit amaror V., ora torquentur Ci., articulorum se ipsos torquentium sonus (pokanje) Sen. ph.; pren.: zvi(ja)ti, zaviti (zavijati), obrniti (obračati), sprevrniti (sprevračati): verbo ac litterā ius omne torqueri Ci., condiciones tortae Pl. zvite, nejasne; poseb. na natezalnici ude izpahniti (izpahovati), nategniti (natezati, nategovati), na natezalnico razpe(nja)ti: ita te nervo torquebo Pl., non posse sapientem beatum esse, cum eculeo torqueatur Ci., raptum e tribunali servilem in modum torsit Suet., ne vinctus tortusve quis civitatem adipisceretur Suet., illam non ira torquentium (natezalcev) pervicere T., servum in caput domini torquere Icti. = contra dominum Icti., etiam si sapiens uratur, torqueatur, secetur Ci.
e) metaf. α) natančno preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, izprašati (izpraševati), vprašati (vpraševati), povprašati (povpraševati), poizvedeti (poizvedovati), zaslišati (zasliševati), (po)zanimati se o čem, glede česa: vita P. Sullae torqueatur Ci., Aeacus torquet umbras Iuv. sodniško zaslišuje, aliquem mero torquere H. pri vinu izpraševati. β) mučiti, trpinčiti, trapiti, vznemirjati, nadlegovati, težiti: libidines te torquent Ci., dolores torquent Ci., dies nocteque torqueor Ci., meritus (po pravici, kakor je zaslužil) torquetur ab auro O., stulti malorum memoriā torquentur Ci., exspectatione torqueor Ci., sollicitudine, poenitentiā, poenarum omnium exspectatione torquetur mens Q., sin animos suos in earum rerum, quae inveniri non poterant, inquisitione torquerent Lact., se torquet Pl. peha se, ubija se, torquerier (= torqueri) omni sollicitudine districtum H., torqueri amore H.; od tod s skladom glag. timendi: torqeor, ne bona senserit alter O. vznemirja me (misel) = bojim se, da … ; s quod: torqueor, quod discipulum optimae spei amisisti Plin. iun.; z ACI: necesse est torqueri tam iniqua praemia fortunam persolvere Sen. ph. — Od tod

1. adv. pt. pf. tortē zavito, zakrivljeno, upognjeno: Lucr.

2. subst. pt. pf.
a) tortum -ī, n mučilna vrv, vož, vožínec: artus torto distraham Pac. ap. Non.
b) torta -ae, f zvito pecivo, štruca, štručka, starejše kržič: torta panis Vulg.

Opomba: Sup. tudi torsum: Prisc.

trānsgressiō -ōnis, f (trānsgredī)

1. prehod, prehajanje, starejše prelaz: ascensus et transgressio Gallorum (preko Alp) Ci.; tudi prehod, prevoz, prevažanje čez morje: praesertim cum brevitas tam angusti fretus, qui terram Africam Hispaniamque interfluit, elegantissime „transgressionis“ vocabulo, quasi paucorum graduum spatium, definita sit Gell.

2. metaf.
a) (v govoru) prehod k drugemu predmetu: oratori quid necesse est surripere hanc transgressionem Q.
b) = gr. ὑπέρβατον hipêrbaton, premestitev, prestavitev, prestava besed, (pre)kršitev običajnega reda besed in stavčnih členov, transgresíja: verborum Ci., Q.; abs.: Corn., Q.
c) prestop, (pre)kršitev zakona, prestopek, prekršek: Ambr., in peccatis transgressio est (sc. legis) Aug.

tri-fōrmis -e (trēs in fōrma)

1. triličen (troličen), trilik (trolik): Chimaera (πρόσϑε λέων, ὄπιϑεν δὲ δράκων, μέσση δέ χίμαιρα Hom.) H., Hecate Sen. tr., diva H. ali dea O. = Artemis (kot Luna — Diana — Hecate) O., canis = Cerberus Sen. tr.

2. trojen: mundi regna triformis (zemlja, nebo, morje) O.

triplex -icis, abl. -ī (trēs in plicāre; prim. du-plex)

1. trigub (trogub), triguben (troguben), triležen (troležen), triskladen (troskladen), trojen, naguban, zganjen: illi robur et aes triplex circa pectus erat H.

2. metaf. tridelen (trodelen), iz treh delov sestoječ, trojen: forma (Cerberus, Geryones) O., cuspis O. trizob (Neptunov), regnum O. (zemlja, morje, podzemlje), mundus O. (nebo, zemlja, morje), Plato triplicem finxit animum C i. (ratio, ira, cupiditas), gens V. iz treh plemen, triplemenski, porticus Suet. s trojno vrsto stebrov.

3. occ.
a) trojen: acies C., L., murus V.; subst. α) triplex -icis, n = triplum trojno, trikrat toliko: pediti centeni dati, triplex equiti L., sume tibi triplex H. β) triplicēs -um, m (sc. codicilli) tridelna (trodelna) tablica, pisalna deščica s tremi tablicami ali listi: Ci., Mart.
b) pesn. (o treh skupaj sodečih bitjih) trije (tri) skupaj: deae (= Parcae) O., Minyēides O. tri sestre Mineide, Diana O. (Diana — Luna — Hecate), greges Pr. tri tolpe bakhantov.

Triptolemus -ī, m (Τριπτόλεμος) Triptólem, sin Keleja, kralja v Elevzini, in Metanejre, utemeljitelj poljedelstva, sodnik v podzemlju: Varr., Ci., O., Corn., Stat., Serv., Isid.; preg.: Triptolemo dare fruges O. = vodo nositi v morje (= nositi drva v gozd ipd.).

tume-faciō -ere -fēcī -factum, pass. tume-fīō -fierī -factus sum (tumēre in facere) narediti (povzročiti), da kaj oteče (nabrekne, naraste), povzročiti (povzročati) otekanje (nabrekanje, naraščanje), pass. narasti (naraščati), oteči (otekati), nabrekniti (nabrekati, nabrekovati): humum O., tumefactus pontus O. nabreklo = naraslo morje; pren. napihniti (napihovati), napolniti (napolnjevati), navda(ja)ti: tumefactus laetitiā inani Pr., ut nostris tumefacta superbia libris Pr., nimium vano tumefactus nomine gaudes Mart.

Tūscus 3 (prim. Etrūscus) túskovski, túskiški, túskijski, etrúr(ij)ski: mare Ci. = Tirensko morje, amnis V., Plin. ali alveus H. = Tibera, dux (= Mezentius) O., eques Mart. = Mecenat, ki je bil potomec etrurskih kraljev, cadi Mart. etrurska vina, semen Tuscum O. pira, pirjevica, vicus Pl., L., Varr., H., T., Mart. Etrurska (Tuskovska) ulica v Rimu med Julijevo baziliko in Kastorjevim svetiščem, bivališče trgovcev s svilo, pa tudi sodrge, zlasti prostitutk; adv. Tūscē túskovsko, túskiško, etrúrsko: Varr. ap. Gell., dicere Gell., subulo Tusce tibicen dicitur Fest. Od tod

1. subst. Tūscī -ōrum, m
a) (sc. agrī) Túskovsko, Túskiško, etrursko podeželsko posestvo Plinija mlajšega: Plin. iun.
b) Tūscī -ōrum, m Túski, Etrúr(ij)ci, Etruščáni, preb. Etrurije, ki je obsegala 12, pozneje 15 glavnih plemen, od katerih je imelo vsako svojega predstojnika ali župana, imenovanega „lucumo“. Tuski so sloveli kot vedeževalci (avgurji) in umetniki (etrursko posodje, stebrišča idr.). Ko so si jih Rimljani popolnoma podvrgli, so se postopoma zlili z njimi in počasi izginili iz zgodovine: Varr., L., Ci., Mel.; meton. túskovsko (etrúr(ij)sko) ozemlje, Etrúrija: Varr., in Tuscos abiit L.
c) Tūsca -ae, f Túska, Etrúr(ij)ka, Etruščánka: Iuv.

2. subst. Tūscia -ae, f Túskija, Túskovsko, Etrúrija: Amm., Eutr., Tert.

3. adj. Tūscānicus 3 túskovski, túskiški, tuskánski (tuskániški), etrúr(ij)ski: impluvium Varr., signa Plin., statuae Q., dispositiones Vitr.

unda -ae, f (iz indoev. *u̯edṓr, *u̯ód-r̥, indoev. kor. *u̯ed-, *u̯od-,*ud- močiti, namakati, prim. skr. undáti namaka, udakám voda, udnáḥ, udán- val, voda, udráḥ vodna žival; vidra, gr. ὕδρα, ὕδρος vodna kača, ἐνυδρίς vidra = sl. vidra = lit. ū́dra = let. ûdris = stvnem. ottar = nem. Otter (Fischotter), gr. ὕδωρ = umbr. utur = sl. voda = got. watō = stvnem. wazzar = nem. Wasser = ang. Water)

1. voda, vodovje: Col., Sen. ph., Ap. idr., cavis undam de flumine palmis sustinet V., fontis in undā O., pura unda V., caelo terras et terris abscidit undas O., undae et litora Ci., undis contrarius ignis O., ferventes undae O. vrela voda, unda Trinacria V. ali Sicula, Maura H. morje, terris vel undis agitari V. po kopnem in po morju, nivales undae Mart. snežnica, faciunt iustos ignis et unda viros O. naredita prave zakonske može (ker so ogenj in vodo kot znaka hišnega gospodarstva pri poroki nosili pred zaročencema); prim.: ignem Pollux undamque iugalem praetulit Val. Fl.

2. occ. val, v pl. valovi, valovje: Mart. idr., maris unda, cum est pulsa remis, purpurascit Ci., minax ponto unda recumbit H., amnis spumosis volvitur undis O., in sinūs scindit sese unda V., unda supervenit undam H.; pesn.
a) o drugih tekočinah: sanguinis Sil., reddit volnus undam V. iz rane vre (privreva) kri, preli Plin. olje, croci Mart. sok.
b) o valujočih stvareh: undae aëriae Lucr. zračni tok, zrak (hlip), unda comae Mart. valovito se spuščajoča griva, quā plurimus undam fumus agit V. dviga, (v)zvrtinči; o valujoči lavi (gore Etna): Luc. fr.

3. metaf.
a) (nav. v pl.) valovanje, valovi, burno gibanje, nemir, pritisk, naval: undae comitiorum Ci., mersor civilibus undis H. v valove državljanske (domače) vojne, adversae rerum undae H. valovi sovražne sreče, magnis curarum fluctuat undis Cat., undae bellorum Cl., unda salutantum V. ali spissae undae Boiorum Sil. dreveča množica, naval.
b) kot arhit. t.t. = gr. κυμάτιον, cymatium žlebast rob, žlebič, žlebljena letev: Vitr.