Franja

biiugis -e (bi in iugum)

1. dvovprežen: Stat., Prud., equi V. dvovprega, biiugum colla lyncum O., curriculum Suet., currus Ap.

2. pesn. pren. dvojen: uno biiuges tolli de limine fasces Cl. (= dva konzula brata iz ene rodovine).

biiugus 3 (bi in iugum) dvovprežen: currus Lucr., Sil., Aur., leones V., Lucr., serpentes Val. Fl., equi Mart., temo Stat.; pesn. enalaga: biiugo certamine V. v dirki dvovpreg. t.j. dvovprežnih vozov; subst. biiugī -ōrum, m (sc. equi) dvovprega: admonuit (verbere) biiugos V.; met. bojni voz: desiluit Turnus biiugis V.

bilanx -ancis (bi in lanx) z dvema skledicama (o tehtnici): libra M.

bilībra -ae, f (bi in lībra) dva funta: farris L.

bilinguis -e (bi in lingua) dvojezičen =

1. z dvema jezikoma; šalj.: ubi alter alterum bilingui manifesto inter se prehendunt Pl. (o pohotnem poljubljanju z jezikoma); pren.: tibiae bilingues Varr. ap. Non. z dvema zaklopkama.

2. dva jezika govoreč, v slabem pomenu = nekakšno „latovščino“ govoreč, lopotajoč: Enn., Luc. ap. Porph., Canusini more bilinguis H., bilingues, a domestico externo sermone degeneres Cu.

3. pren.
a) dvosmiseln, dvopomenski, dvoumen: fabulae Arn. alegorične.
b) dvojezičen, hinavski: Pl., Sil., Cl., homo Ph., Tyrii V.

bilīx -līcis (bi in līcium) dvoniten, dvožičen: lorica V. oklep iz dvožičnih verižic.

bilūstris -e (bi in lūstrum) dve petletji trajajoč = desetleten: bellum O., Sid.

bilychnis -e (bi in lychnus) dvosvečen, z dvema lučema: lucerna Petr.

bimammius 3 (bi in mamma) dvoprsen; pren.: (vites) purpureae cognomine bimammiae Plin. (ker ima grozdje tako obliko).

Bimārcus -ī, m (bi in Mārcus) Dvojni Mark, naslov Varonove satire: Varr.

bimaris -e (bi in mare) dvomorski = ob dveh morjih ležeč: Corinthus H., Isthmos O.; pren.: morbus Aus. nagnjenost k dvojnemu (nenaravnemu) nečistovanju.

bimarītus -ī, m (bi in marītus) dvojni soprog, dvojni mož, mož dveh žena: Laterensis ap. Ci., flamen Hier.

bimāter -tris, m (bi in māter; gr. διμήτωρ dvomateren) dvomateren, z dvema materama, iz dveh mater rojen, Bakhov vzdevek, ker ga je rodila najprej Semela, nato pa še Jupiter iz svojega kolka: O., Hyg.

bimembris -e (bi in membrum) dvouden, dvoličen: Centauri Corn. ap. Macr., Sil. = nubigenae bimembres V. (= pol ljudje pol konji), forma O. dvoudna (kentavrska), puer Iuv. (= pol človek pol žival); subst. pl. bimembrēs, m dvoudniki = Kentavri: Stat., ardescunt germani caede bimembres O., illic lavēre bimembres vulnera O.

bimē(n)stris -e, abl. -ī, (pesn.) tudi -e (bi in mēnsis) dvomesečen, dva meseca star ali trajajoč: porcus H., porca O., consulatus Plancus in Ci. ep., Suet., stipendium L., triticum Plin., stella Plin. ki je dva meseca na istem mestu, spatium Aus.

bimēnstruus 3 (bi in mēnsis) dvomesečen: tempus Cod. Th.

bimeter -tra -trum (bi in metrum) dvometrumski, iz dveh metrumov (iz dveh stopic) sestavljen = dimeter: litterae Sid.

binoctium -iī, n (bi in nox) doba dveh noči, dvonočje, dve noči: Amm., non plus quam binoctium abesse T.

binōminis -e (bi in nōmen) dvoimenski: Hister (= Danuvius) O., Irus (= Arnaeus) O., Ascanius (= Iulus) O.

bipālium -iī, n (bi in pāla) dvojna lopata; met. dvojna jama (zareza) = z dvojno lopato zarezana, globoka 2 do 3 čevlje: Ca., Varr., Col., Plin.