Franja

lalīsiō -ōnis, m (po Plin. afr. beseda) žrebe divjega osla: Plin., Mart.

lallō -āre (onomatop. beseda; prim. skr. lalallā lala, gr. λάλος blebetav, λαλέω blebetam, λαλία blebetavost, blebetanje, lit. lalúoti bebljati, nem. lallen nejasno govoriti, bebljati) „lala(la)“ peti, „tralalati“, „ajatuta(ja)“ peti, „ajatutajati“ (o dojilji ali materi, ki uspava otroka): Pers., Hier.

lancea -ae, f (kelt. beseda)

1. prvotno španska sulica, dolgo kopje (z metalnim jermenom na sredini): Cu., Sen. rh., Lucan., Suet., Fl., Gell., lanceāque infestā … medium femur traicit Voluseni Hirt., sparos aut lanceas … portabant S., lanceā configere Sis. fr. ali transfigere Lucr. ali figere Iust.; tudi lovska sulica: cape venabulum et ego sumo lanceam Ap.

2. pren.: iniecto non scrupulo, sed lanceā Ap. velik strah, zona.

landīca -ae, f (menda iz *gland-īca: glāns) ščegetavček, klitoris (clitoris, gr. κλειτορίς); beseda, skrita v besedah: in illam dīcam Ci. (Ep. ad fam. 9, 22, 2).

lanista -ae, m (morda iz lanius; po Isid. je lanista etr. beseda = carnifex; lanista gladiator i. e. carnifex Tuscā linguā appelatus Isid.)

1. učitelj, vaditelj, trener gladiatorjev (borcev), gladiatorski (borilni) mojster; lanistae so imeli cele tolpe (familiae) gladiatorjev, ki so jih oddajali v najem za gledališke igre: Mart., Iuv., Suet., Amm., hic autem nuper se ad eum lanistam contulit Ci., num … ille lanista omnino iam a gladio recessisse videtur … ? Ci.

2. metaf.
a) (ker so lanistae priganjali gladiatorje v boj ter jih v parih postavljali enega proti drugemu) ščuvalec, hujskač, podpihovalec dveh na boj: ne videret unius corporis duas acies lanistā Cicerone dimicantīs Ci., ego lanista? Et quidem non insipiens Ci., quando esse satius Romam mittere legatos, … quam populum Romanum cum Antiocho, lanistis Aetolis, … dimicare? L. na priganjanje Etolcev.
b) dreser petelinov za petelinje boje, dreser bojnih petelinov (togotnikov): l. rixosarum avium Col.

lapis -idis, m (prim. gr. λέπας gola skala, kamen, λεπαῖος skalnat)

1. kamen
a) konkr.: α) alicuius domus fracta coniectu lapidum Ci. z lučanjem kamenja, lapide (lapidibus) percussum esse Ci., lapidibus aliquem cooperire ali obruere Ci. kamenjáti (kamnáti) koga, aliquem lapidibus prosequi Ci., membra, quae debilitavit lapidibus Ci., lapides iaciendos curare Ci., undique in muros lapides iaci coepti sunt C., lapide ictum ex muro perire C., lapide ictus interiit N., eminus glande aut lapidibus pugnare S., fundā lapides mittere L., lapides mittere in aliquem Petr., aliquem lapidibus prosternere Val. Max., ad lapides et arma discurrere T., vehicula ne lapidibus quidem fulta in eodem vestigio quiescebant Plin. iun., ingenti lapidum saxorumque nimbo classem operire Fl., lapidibus pluit L. (prim. lapidat pod lapidō) kamenje dežuje, kamenje pada (z neba), lapides ardentes L. meteorji, meteoriti, izpodnebniki, lapide candidiore diem notare Cat. zaznamovati dan kot srečen (prim. lapillus 2. b)). β) kot snovno ime: l. silex Pl., Ca., L., quadratus (kolekt.) Varr. fr., Cu., Sen. ph. kvadrasto rezani kamni, kvadri, emporium lapide sternere L. mostiti, utrjevati, e lapide naumachiae circum maximum exstruere Suet., e lapidibus templo Iovis Capitolini destinatis filio monumentum exstruere Suet., l. bibulus V. votlič, plovec, vivus Cu. kresilnik, kresilo, kremen, coctilis Sen. ph., durus Plin., structilis Icti. stavbni (gradbeni) kamen, terminalis Amm. mejni kamen, mejnik, primarius Vulg. temeljni (podkladni) kamen; pren. in preg. kamen (podoba ničvrednosti ali brezčutnosti): verberare lapidem Pl. = zastonj se truditi, „bob ob steno metati“, lapides loqui Pl. govoriti hude, neprijetne besede (ki padejo kakor kamen na srce), grobo, osorno govoriti, alterā manu ferre lapidem, panem ostentare alterā Pl. = javno se dobrikati, da bi na skrivnem škodoval, lapides mehercule omnes flere ac lamentari coëgisses Ci. = kamen bi bil omečil, ad eundem lapidem bis offendere Aus. in (elipt.) bis ad eundem Ci. ep. = dvakrat narediti isto napako, ah lapis est ferrumque Tib.; kamen (podoba toposti, neumnosti): neque habet plus sapientiae quam lapis Pl., i, quid stas, lapis? Ter. = ti štor (teslo).

2. occ.
a) mlinski kamen: lapis lapidem terit Pl.
b) mejni kamen, mejnik: sacer l. L., Sen. tr. posvečeni mejnik, cui lapis cessit Lact.
c) miljni kamen, miljnik (pogosto v zvezi z vrstilnimi števniki): sepultus est iuxta viam Appiam ad quintum lapidem N. = 5 rim. milj (7,4 km) od Rima (ob velikih rimskih cestah so stali miljniki na vsakih 1000 korakov; 1000 korakov = 1 rim. milja), intra vicesimum lapidem L., ad sextum lapidem a Vienna Sen. ph., ad quartum lapidem, ultra lapidem tertium Suet., ultra centesimum et quinquagesimum lapidem Plin. iun., quinto lapide castra statuere Iust., ad quartum lapidem ab urbe Aur.; pri T. je beseda lapis včasih tudi izpuščena, npr.: ad duodecimum (sc. lapidem) a Cremona ali promoveri ad quartum a Bedriaco castra placuit T.
d) spominski kamen, spomenik: lapis memoriae Othonis inscriptus Suet.
e) nagrobni kamen, nagrobnik: fac lapis inscriptis stet super ossa notis Tib., ultimus l. Pr.
f) marmorni kamen, marmor: Parius l. V. beli paroški (= z otoka Paros) marmor, Phrygius H. pisani frigijski (= iz frigijskega mesta Sinade (Synnada -ōrum)) marmor (toda: Phrygius lapis Plin. (36, 19, 36) = barvilna prst, prst bárvnica), Numidicus, Thasius Suet.; tudi marmorna(ta) mizna plošča, marmorna stranica: lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H.
g) v pl. kamenčki za masivne pode, masivni šiljáki, masiven pod (tlak): lapides varios lutulentā radere palmā H.
h) dragulj, poseb. biser: gemmae et lapides H., elapsus aure l. O. biser, lapis Eoa lectus in unda Sen. tr., nec niveus lapis deducat aures, Indici donum maris Sen. tr., lapidum gemmarumque fulgor Sen. tr., lapidum causā pecuniae ad externas gentes transferuntur T., adamantis lapidis copia Amm., diademate lapidum fulgore distincto Amm.
i) kamen ali kamnita podnožnica, kamnit podnožnik, kamnit oder izklicevalca (praeco) na suženjskem trgu: atque in eopse adstas lapide, ut praeco praedicat Pl.; od tod: praeter duos de lapide emptos tribunos Ci. javno kupljena = javno podkupljena.
j) Iuppiter lapis Jupitrov kamen, kamena strela (iz kršca), ki so jo (kot Jupitrov simbol) držali v rokah pri prisegi: Iovem lapidem iurare Ci. ep. na Jupitrov kamen priseči (prisegati) = strogo (trdno) (za)rotiti se, strogo (trdno) priseči (prisegati), zakleti (zaklinjati) se.

Opomba: Star. abl. sg. lapī: Enn. ap. Prisc.; star. gen. pl. lapiderum: C. Gellius ap. Char. — Po gr. ἡ λίϑος f: Enn. ap. Non., Varr.

lappa -ae, f (etim. nezanesljiva beseda; prim. sl. lapuh = hr. lòpūh (izpos. iz lat.); lappa in omenjene izposojenke pomenijo menda „loputasto“ rastl.) bot. repinec, toríca, lopúh: V., O., Plin.

Lārcius (po drugih Lārtius) 3 (beseda je morda sor. z etr. Lārth, Lāris = lat. Lārs gospod) Lárcij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znan je T. Larcius Flavus Tit Larcij Flav (Plavolasec), prvi rim. diktator l. 501: Ci., L., Eutr.

largus 3 (etim. nedognana beseda)

1. darežljiv, radodaren, rad(e volje) (kaj storiti), voljan za kaj (naspr. avarus, malignus); abs.: qui, si largissimus esse vellet, cumulatiore mensā uteretur Ci.; subst.: omnino duo sunt genera largorum (radodarnežev), quorum alteri sunt prodigi, alteri liberales Ci.; z abl. instrumenti: audin hunc operā ut largus est nocturnā? Pl., l. habenā Sil., largus promissis T. radodaren z obljubami, poln obetov; z abl. loci: largus animo T. mož radodarnega značaja; z gen.: largus habenae … eques Sil., mercandi Sil. mnogo darujoč, l. animae Stat. rad življenje darujoč, voljno tvegajoč življenje; z inf.: spes donare novas largus H.

2. obilen, mnog: cum (sc. sol) terras largā luce compleverit Ci., l. imber V., O., largi imbres Lucr., l. sermo Lucr., largi copia lactis V., l. fetus, fletus, sanguis V., l. odores O., l. sudor, l. tabum, venenum Sil.; v komp.: die festo largiore vino uti L., largior ignis H., largior cibus Petr.; v superl.: copiam quam largissimam facere Ci., largissima praeda C., munus adidit apparatissimum largissimumque Suet.; z gen. (po skladu adj. dives) obilujoč s čim, bogat s čim: largus opum V., fons aquae largus Lucan. vodnat, l. comae Sil.; tudi z abl.: folia larga suco Plin. sočno, homo largior linguā Pl. blebetav. — Od tod adv.
a) largē α) radodarno, darežljivo: qui large blandust dives pauperi Pl., pastum animantibus large et copiose comparat (sc. natura) Ci., factoque large … senatus consulto T. sklep z velikimi privolitvami. β) obilno, v obilni meri, izdatno, mnogo, (za)dosti, dovolj: „murtatum“ dictum est a murtā, quod eā large fartum Ci., mittit homini munera satis large ad usum domesticum Ci., quod dandum est amicitiae, large dabitur a me Ci., l. praebere Auct. b. Alx., ligna super foco l. reponens H., l. partiendo praedam L., l. dividere Ph., l. aquae manant Cu., l. bibere Col., l. adorare deos Plin. z obilo kadila, l. frequentare locum Plin. v velikem številu, številno, l. convivari Suet., facultates l. supersunt Plin. iun., l. procedere Aur. daleč, dat nemo largius Ter., Attius hoc largius a prisca consuetudine movere coepit Varr., largius pronuntiare Gell. krepkeje, ostreje, ex hac decuria vestra, cuius mihi copiam quam largissime factam oportebat Ci., quibus largissime contigit hoc munus naturae Plin.
b) largiter obilno, v obilni meri, mnogo, izdatno, (za)dosti, dovolj: largiter habere, peccare Plin., apud finitimas civitates largiter posse (sc. Dumnorigem) C. da veliko premore, de iudicio l. (sc. esse remissum) Ci., l. distare Lucr., fortassis et istinc largiter abstulerit longa aetas H., l. consequi Auct. b. Afr., l. epulari, praestare Suet., avariter ille, nos largiter Cl.; z gen.: credo illinc inesse auri et argenti largiter Pl., l. aquae Ap.

lascīvus 3 (beseda je razširjena iz nekega adj. *las-kos, indoev. kor. lā̆s-; prim. skr. lásati stremi, igra se, vesel je, -laṣati (iz *la-ls-ati) hoče, zahteva, gr. λιλαίομαι (iz *λι-λασ-i̯ομαι) hočem, zahtevam, hrepenim po, sl. laskati, laskanje, laskav, got. lustus = stvnem. lust = nem. Lust)

1. (v blažjem pomenu) šaljiv, vesel, poreden, nagajiv, objesten, prešeren, razposajen: homo Varr. objesten, puella V. hudomušna, koketna, capra V., vellunt tibi barbam lascivi pueri H., l. puer (= Cupido) O., l. corpora O. veselo se gibajoča; metaf. (o neosebnih subj.): aetas H. objesten, tristia maestum voltum verba decent, iratum plena minarum, ludentem lasciva, severum seria H., l. hederae H. bujno se vijoči, l. chorus (sc. siderum) Tib., verba pronuntiat, in vino praecipue lasciva Plin., l. acus Mart., nunc veniunt subitis lasciva nomismata nimbis Mart.

2. (v slabem pomenu)
a) predrzen, prevzeten, samopašen, razbrzdan, razuzdan: Epicrates Ci. ep.; occ. evfem. = nasladen, razkošen, hotljiv, pohoten, nesramen, pohujšljiv: cetera lascivae faciunt, concede, puellae O., lascivior haedo O.; metaf. (o neosebnih subj.): l. femur O., oculi Q., oscula T., libelli Mart., ingenium, ministeria Aur., lascivior corporis motus Cu., lascivissimae picturae Suet.
b) α) (o pesniku) igriv, po svoji glavi delajoč: lascivus quidem in herois quoque Ovidius et nimium amator ingenii sui Q., Ovidius utroque (sc. Tibullo et Propertio) lascivior Q. β) (o slogu) nakičen, nalepotičen, olepotičen, bujen, nabuhel: oratio Sen. rh., Gell. — Od tod adv.

1. lascīvē šaljivo, objestno, prešerno: l. loqui Mart., lascive illa quidem (sc. versus fecit) Ap., eandem rem lascivius dicere Sen. rh.

2. lascīviter objestno, prešerno: l. ludere Laevius ap. Char.

latex -icis, m (sor. z gr. λάταξ, gen. λάταγος kaplja, pocedek (ostanek) vina, λατάγη met ostanka vina in hrup, ki mu sledi, λαταγεῖν ploskaje zagnati ostanek vina; pesn. in poklas., večinoma v pl. rabljena beseda) vsaka tekočina, mokrina: o vodi (zlasti skritih podzemeljskih rek) cupido laticum frugumque Lucr. žeja in lakota, l. calidus V., securi latices V., Lethaei fluminis latices, latices fontis Averni V., montes ingentis altitudinis spem faciebant, eo magis quia nullos apertos emergerent rivos, occultos continere latices L., in latices (po drugih: in laticem) mutor O., latices sacri (= Hipokrenina voda) O., desilit in latices et … in liquidis aquis translucet O., copia laticum O. rek, nec tibi sunt fontes, nisi laticis paene marini O., latex fontis lactens Ap. čista voda; o vinu: liquoris vitigeni latex Lucr., latex meri O. vinska tekočina = vino = pressi latices O. = latices deorum O., latex Lyaeus ali Lenaeus V., tudi samo latex: in mensam laticum libavit honorem V.; o olju: Palladii latices O.; o drugih tekočinah: absinthi latex Lucr. pelinkovec (žganje) ali pelinovec (vino), latices nivei Prud. mleko.

Opomba: latex f.: Acc. ap. Prisc.

laurus -ī, (gl. opombo spodaj) f (etim. nedognana beseda, verjetno izpos. iz katerega od predgrških (egejskih ali maloazijskih jezikov), iz katerega je izšlo tudi gr. δάφνη, arkad(ij)sko-kipr(ij)sko δαύχνα, δαυχμός, pergamsko λάφνη = sl. lovor = hr. lȍvōr = stvnem. lōr-boum, lōr-ber(i) = nem. Lorbeer)

1. lovor, lovorika: lauri ramulus Suet., silva laurūs Plin. ali lauri nemus Aur. lovoričje, nectit quicumque canoris eloquium vocale modis laurumque momordit Iuv.; kot zdravilo zoper pijanost: folia devorat lauri merumque cauta fronde, non aqua miscet Mart.; laurus praescia futuri Cl. Lovor so starodavniki uporabljali pri vseh verskih očiščevanjih; bil je posvečen čistemu Apolonu in lovorjeve vejice so bile glavno okrasje njega in njegovih zaščitencev, pesnikov: H., Ph., semper habebunt te nostrae (= Apollinis) laure, pharetrae O.; okrog Apolonovih svetišč so bila pogosto zasajena lovoričja: qui … Clarii laurūs … sentis V. (Aen. 3, 360) šumenje lovorik (lovoričja) Klara (= klarskega Apolona). Tudi svečeniki in triumfatorji so se (kot znak čistosti) pri žrtvovanju simbolično venčali z lovorjevimi venci (vejicami); z njimi so Rimljani ob svečanih in veselih dogodkih krasili tudi podobe staršev in prednikov, žrtveno orodje, hiše idr. (prim. laurea 2. pod laureus): Ci., V., H., O., T.; metaf. lovor(ika) = deviška, v lovor preobražena Dafna: innuba laurus O.

2. meton. lovorjev (lovorov) venec, lovorjeva (lovorova) vejica: laurum capillis ponite O., aliquem poëtica lauru coronare Symm.; od tod = zmagoslavje, triumf, zmaga: Ci. ep., victrix Mart., Parthica Plin. iun.

Opomba: Beseda se sklanja tudi po 4. deklinaciji, v sg.: gen. laurūs Col., Plin., Stat., Mart., abl. laurū H., Val. Max., Col., Plin., Stat., Mart., Gell., Symm.; v pl.: nom. laurūs V., Lucan., Plin., Stat., acc. laurūs V., Cat., Tib., Plin., Stat., Mart., dat. ali abl. lauribus Serv., voc. laurūs O., Stat. — Laurus tudi masc.: substracto lauro Pall. (prim. Prisc. 5, 42).

leo² -ēre (iz)brisati, po Prisc. izhodiščna beseda k deleo.

lepista: Naev. fr., Varr., P. F. ali lepesta: Varr. (napačno lepasta) -ae, f (po Varr. sab. beseda (verjetno s sab. l = d), sor. ali izpos. iz gr. δέπας, δέπαστρον, δεπέστρα čaša; po drugih (a manj verjetno) izpos. iz gr. λεπάστη ali λεπαστή latvičast pitnik) čaš(ic)a, kup(ic)a, lonček, posodica, kozarec.

lepidus 3, adv. -ē (lepōs) beseda predvsem pogovornega jezika =

1. čeden, ličen, brhek, brdek, dičen, lep, zal, (pre)ljubek, mil, všečen: forma, nugator, facinus, cantio, dies, locus Pl., fui ego bellus, lepidus Pl., puella, pater Ter., non invenies alterum lepidiorem ad omnes res Pl., placet, pater lepidissime Ter., o capitulum lepidissimum Ter. o preljubki mož, mihi omnia lepide prospereque eveniunt Pl., ubi lepide voles esse tibi, mihi dicito Pl. če si hočeš privoščiti, nimis lepide fabulare; eo potuerit lepidius pol fieri Pl. tem lepše se da to narediti, quam lepide lexeis (po drugih lexis) compostae! ut tesserulae omnes arte pavimento Luc. ap. Cic.; adv. v odgovorih ali kot vzklik = da, kajpada, dobro, lepo, krasno, izvrstno, rad: lepide: licet Pl., euge, euge, lepide Pl., facete, laute, lepide Ter., lepidissime Pl. prekrasno; lepidus v slabem pomenu = nališpan, oblizan, pomehkužen, mehkopolten: hi pueri tam lepidi ac delicati Ci.

2. metaf. uglajen, pristojen, šegav, dovtipen, duhovit: Pl., Ter., quae lepida ac concinna sunt, cito satietate afficiunt aurium sensum Corn., l. versus Cat., l. dictum H., in quo lepide soceri mei persona lusit is … Lucilius Ci. — Kot nom. propr. Lepidus -ī, m Lépid, priimek veje Emilijevega rodu. Poseb. znani so

1. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, l. 201 poslanec k egiptovskemu kralju Ptolemaju V. Epifanu in potem k makedonskemu kralju Filipu III.; kot pretor je l. 191 upravljal Sicilijo in se l. 190 odlikoval v vojni zoper sirskega kralja Antioha. Kot konz. se je l. 187 v Liguriji pogumno vojskoval z Liguri, zgradil Emilijsko cesto (via Aemilia) in pripeljal naseljence v Matino in Parmo. L. 175 je bil drugič konz., potem šestkrat princeps senatus. Umrl je l. 152, slavljen kot velik domoljub: L.

2. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, ošaben in gospodovalen mož, po Pompejevi zaslugi konz. l. 78., hud nasprotnik Sule, čigar odloke je hotel po njegovi smrti ovreči, kar je povzročilo državljanske nemire (tumultūs). Da bi se ga senat znebil, ga je poslal za poveljnika v Transalpinsko Galijo, vendar je ostal v Etruriji in od tod odrinil z vojsko proti Rimu, da bi izsilil konzulat. Toda Pompej, s katerim se je bil že prej sprl, in Kvint Kátul sta ga premagala tik pred mestom. Ko sta se mu ponesrečila še dva poizkusa (v Etruriji in na Sardiniji), je l. 77 na Sardiniji umrl za neko boleznijo: Ci., Val. Max., Fl.

3. M. Aemilus Lepidus Mark Emilij Lepid, sin prejšnjega, Cezarjev privrženec in stanovski kolega ob njegovem tretjem konzulatu, po njegovi smrti triumvir z Oktavijanom in Antonijem, kasneje namestnik v Afriki; umrl l. 13 v Circejih: Ci., Suet., Fl.

4. M. Aemilius Lepidus Porcīna Mark Emilij Lepid Porcina, konz. l. 137, izvrsten govornik, se je uspešno upiral dejanjem tribuna Gaja Kasija, a se je nesrečno bojeval z Vakceji v Hispaniji: Ci., Vell., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Lepidānus 3 Lépidov, lépidski (nanašajoč se na Lepida 2.): bellum S. fr. (Histor.); enako tudi Lepidiānus 3: tumultus Macr.

lepus -oris, m (etim. nedognana beseda)

1. zajec: Pl., Ter., Ca. fr., Varr., V., H., Plin., Mart.; o zajklji: lepus cum praegnans sit Varr.; preg.: et lepus hic aliis exagitatus erit O. ali excitare aliis leporem Petr. (gl. ex-agitō in ex-citō); kot ljubkovalna beseda: mea columba, mi lepus! Pl. moj zajček!; apel. o bojazljivcih: in praetoriis leones, in castris lepores Sid.

2. metaf.
a) lepus marīnus morski zajček (Aplysia depilans Linn.), strupena morska školjka s tipalnicami, ki sta podobni zajčjim ušesom: lepores lati O., in lepore, qui in Indico mari etiam tactu pestilens vomitum … creat Plin.
b) ozvezdje Zajec: Hyg., post Lepus sequitur Ci.

Opomba: Lepus fem. le: fecundae leporis sapiens sectabitur armos H.

(lessus), le acc. sg. lessum, m zastar. beseda = narekanje, naricanje, žalovanje za mrličem: Thetis quoque etiam lamentando lessum (v novejših izdajah pausam) fecit filio Pl. (Trucul. 4, 2, 34), mulieres genas ne radunto neve lessum funeris ergo habento Tab. XII ap. Ci.

lētum -ī, n, stlat. in pesn. beseda, klas. le v slovesnem ali vznesenem govoru = mors

1. smrt: letum sibi consciscere Lucr. (redkeje brez sibi: alio modo … consciscam letum Pl.), qui sibi letum insontes peperere manu V. ki so si … zadali smrt s svojo roko, ki so se … sami usmrtili, ki so … naredili samomor; (pesn.) aliquem leto dare koga izročiti smrti = koga usmrtiti, ubiti: Pac. fr., quorum liberi leto dati sunt in bello Enn. ap. Non., milia multa daret leto V.; od tod (star. izraz, poseb. v naznanilih smrti) leto datus est preminul je, umrl je: ollus (= ille) leto datus est Varr., sos (= suos) leto datos divos habento Tab. XII ap. Ci. umrle svojce; turpi leto perire Ci. ep., eodem sibi leto … esse pereundum Ci. da mora umreti enake smrti, leto potiri Ci. poet. polastiti se smrti, dobiti v delež smrt = umreti, mortis letique potitus Lucr., leto afficere aliquem L. smrt zadati komu, usmrtiti koga, pari leto affectus est Lysimachus ab Seleuco N., pro patria letum oppetere L., leto absumi L., letum ferre V. smrt povzročiti (povzročati), zada(ja)ti, eripui … leto me V., virgo, quae laborantes utero puellas ter vocata audis adimisque leto H., ostentant omnia letum Cat., iam mala finissem leto Tib., mille modis leti miseros mors una fatigat Stat.

2. metaf. uničenje, pogibel, poguba, propad, ugonobitev: tenuīs Teucrûm res eripe leto V., si sciens fallo, tum me, Iuppiter optime maxime, domum familiam remque meam pessimo leto afficias Formula vetus ap. L.

leudus -ī, m (germ. beseda; prim. stvnem. liod = nem. Lied) pesem: Ven.

leuga -ae, f (kelt. beseda) lévga, galska milja (fr. lieue) = 1500 korakov: Amm., Isid. — Soobl. leuca -ae, f lévka: Hier., Isid. (?).