Franja

syncerastum -ī, n (tuj. συγκεραστόν) jed, zmešana iz raznih dodatkov, zmesna jed, zmes, mešanina, mešanica: in Pagone: „honos syncerasto peri[i]t, pernis, glandio“ Pl. ap. Varr., syncerastum est omne [m]edulium antiquo vocabulo Graeco Varr.

tālea -ae, f (prim. skr. tālaḥ vinska palma, gr. τᾶλις deklica, godna za možitev, nevesta, jon. τῆλις stročnica, τηλεϑάω zelenim, krepek sem, lit. at(t)ólas otava)

1. paličica, prot(ec), po(d)taknjenec, potaknjenka (starejše potikača), sadika, mladika, cepíč, cepíka, živíca, sajênka: Ca., Varr., Plin., Col.

2. metaf.
a) priostren količ: taleae pedem longae in terram infodiebantur C., taleae ferreis hamis infixis C.
b) majhno bruno, brunec, starejše gletič, ki drži skupaj stike (fuge) zidanja: dum in crassitudine perpetuae taleae oleagineae ustilatae quam creberrime instruantur Vitr.
c) železna palica (šibika), ki so jo Britanci uporabljali kot denar: utuntur taleis ferreis pro nummo C.

Taratalla Taratála, šaljivo ime kuharja (po Hom. μίστυλλόν τ' ἄρα τ' ἄλλα = secabant et alias res): si tibi Mistyllos cocus, Aemiliane, vocatur, dicatur quare non Taratalla mihi? Mart.

Tarquinius 3 tarkvínijski, iz Tarkvínijev prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč). Kot osebno ime Tarquinius (etrursko Tarchu, Tarchna) Tarquinius Priscus, T. Superbus Ci., L. idr. Tarkvinij Prisk, Tarkvinij Ošabni, znana rimska kralja; kot adj.: omne nomen Tarquinium L. vsa rodbina Tarkvinijcev; pl. meton. Tarquiniī -ōrum, m Tarkvíniji, mesto v Etruriji (do l. 1922 Corneto, zdaj Tarquinia): L., Ci.; od tod adj. Tarquiniēnsis -e tarkvínijski, iz Tarkvínijev prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): serva Ci., ager L., fundus Val. Max.; subst.
a) in Taquiniēnsī Varr. na Tarkvinijskem, na tarkvinijskem ozemlju.
b) Tarquiniēnsis -is, m (kolekt.) Tarkvínijec: L.; pl. Tarquiniēnsēs -ium, m Tarkvínijci, preb. Tarkvinijev: L., Plin.

tau² (thau), n indecl. (gr. ταῦ) tau, ime grške črke Τ, τ: in his — al Celtarum posuit; sequitur non lucidius — tau Aus.; kot znamenje križa: Tert., et signa (naredi znamenje) thau super frontes virorum gementium Vulg.

tegimen (starejše tegumen), sinkop. tēgmen -inis, n, pesn. obl. za prozne tegimentum, tegumentum, tēgmentum (tegere)

1. pokrivalo, ogrinjalo, odelo, odeja, odeva, odevalo, oblačilo, obleka: mihi amictui est Scythicum tegimen Ci., consertum tegumen spinis V. ali tegumen … spinā consertum T. oblačilo, tegimen pedum Col. obuvalo, obutev, Germanicus detraxit tegimen capiti T. čelada, šlem, removebitur omne tegminis officium O., tegimen leonis V. koža, loricae aliaque tegmina L. oklepi = haerentia corpori tegmina T., aëneum pectori tegumen L. oklep, textile tegmen Lucr., fluminis Laevius ap. Gell. ledeni pokrov, led; o napravah, strojih = krov, pokrov, streha: machinarum operti tegminibus Amm., tegminibus ferreis Amm.; pesn.: tegmen caeli Ci. (poet.), Lucr. nebesni svod, recubans sub tegmine fagi V. zeleni krov, zelena streha, senca bukve, vites opacae tegminibus Col., t. grani Col. = pleve, exue de paleā tegminibusque suis (sc. hordea) O. vzemi iz strokov = olušči, orobkaj, „orúži“.

2. occ. zaklon, varstvo, kritje, zaščita, obramba, ščit: tegumen exercitus L.

Telestēs -ae, m (Τελέστης) Telést, Kre(t)čan, oče Iante (Jante): O.

thermipōlium (thermopōlium) -iī, n (gr. ϑερμιπώλιον, ϑερμοπώλιον) preprosta gostilna, krčma, restavracija, točilnica (starejše točarnica) ali okrepčevalnica, okrepčevališče, kjer se je prodajala topla pijača (vino, zmešano z vročo vodo): quos semper videas bibentes esse in [t]hermipolio Pl., ne thermipolium quidem ullum instruit Pl., ecce hominem te, Stasime, nil[i]: satin in thermipolio condalium es oblitus Pl.

thērotrophīum -iī, n (gr. ϑηριοτροφεῖον) živalski vrt, zóo: nam silva erat, ut dicebat, supra quinquaginta iugerum maceria saepta, quod non leporarium, sed therotrophium appellaba[n]t Varr.

thōrācium (tōrācium) -iī, n (gr. ϑωρακίον) prsni povojček, majhen (o)prsnik, naprsnik: chirodytoe aurati, ricae, t(h)oracia, mitrae Luc. fr.

Titus -ī, m Tít, rimsko ime, okrajšano pisano T., npr. T. Tatius Tit Tatij, sabinski kralj; T. Livius Tit Livij, rimski zgodovinopisec; T. Flavius Vespasianus Tit Flavij Vespazijan, rimski cesar; njegov istoimeni sin in naslednik je bil cesar Tit.

tōnstrīx -īcis, f (fem. k tōnsor: tondēre) strižica, brivka, frizerka: Non., Prob., Char., Prisc. idr., archillinem tonstricem Pl., qui[d] multa verba faciam? tonstricem Suram novis[t]i nostram Pl., ancillas duas constrictas ducere, alteram tonstricem huius, alteram ancillam suam Pl., tonstrix Suburae faucibus sedet primis Mart., sed ista tonstrix, Ammiane, non tondet, non tondet, inquam Mart., Dionysius tyrannus ille Siciliae, qui ob hoc idem vitium et tonstrices docuit filias Amm.

torquātus 3 (torquis) ovratno verižico (ovratnico) imajoč, z ovratno verižico (ovratnico) okrašen (okinčan, obdarjen): Ambr. idr., miles Veg., Alecto torquata colubris O. ovita s kačami, palumbus torquatus Mart. grivar (starejše grivnik). Od tod Torquātus -ī, m Torkvat = „z ovratno verižico (ovratnico) okinčani“, priimek Manlijevega rodu, odkar je baje T. Manlius Tit Manlij v dvoboju ubil velikanskega Galca in mu vzel zlato ovratnico (torquis); po njej je dobil priimek Torquātus Torkvat, ki so ga po njem podedovali njegovi potomci: Ci., L., Fl.; prim.: celebres torquis adempti tituli O. Kot adj.: Torquata nomina Lucan. možje, imenovani Torkvati.

trāiectus -ūs, m (trāicere)

1. prepeljavanje čez kaj, vožnja, prevoz, prehod čez kaj, prevožnja, prepeljava: traiectu intercludi C., tempestate in traiectu bis conflictatus Suet., inde erat brevissimus in Britanniam traiectus C.; z objektnim gen.: in traiectu Albulae L., t. fluminis L., Val. Max., maris T.

2. meton. prehod, kraj (točka) prehoda, brod, brodišče, starejše prehodišče: auxilia mittit ad traiectum Auct. b. Alx.

trāns-fūmō -āre (trans in fūmāre) kaditi skozi (čez) kaj, spuščati dim skozi (čez) kaj = puhati ali pihati (zrak, dim) skozi (čez) kaj, izdihovati, da je videti kot dim: inpulsi nequeunt obsistere postes claustraque, conpressae transfumat anhelitus irae Stat., equi per obseratas tabulas t. Sid.

tremō -ere -uī (indoev. baza *t(e)rem- [prim. kor. *teres- v terreo in *trep- v trepidus] tresti se, utripati; prim. skr. taraláḥ tresoč se, trzajoč, nemiren, gr. τρέμω = lit. trimù, trìmti tresem se, gr. τρόμος tresenje, τρομερός plah, plašen, sl. tresti [se], got. þramstei kobilica, lat. tremor, tremulus, prim. tudi terreo)

1. intr. (s)tresti se, (vz)trepetati, zatrepetati, (za)drgetati, vzdrgeta(va)ti (vz)drhteti, zadrhteti, utripniti (utripati): Pl., Ter., Enn., Lucr., Sen. tr., Val. Fl., Hier. idr., tremunt manus O., tremunt genua Sen. ph., tremit hasta V., pars in frusta secant veribusque trementia figunt V., numquam Roma tremuit (od potresa) Plin., cum ipsum solum suffosionibus et cuniculis tremeret Sen. ph., vicina quoque tremuerunt Sen. ph., trementia labra Ci., Sen. ph., trementia membra Sen. rh., trementes oculi Iuv., Amm., et corde et genibus tremit H., Hector toto pectore tremens Ci., tremere animo Ci. ep.; z gr. acc.: tremit artūs V., Lucr. po (vseh) udih, tremis ossa pavore H.; z loc.: tremens animi Tert.

2. trans. (s)tresti se, (vz)trepetati, zatrepetati (pred čim, zaradi, od česa), zelo se (z)bati česa, zelo se ustrašiti (prestrašiti) česa: secures dictatoris tremere et horrere L. od groze se tresti, te Stygii tremuere lacūs V., iratos regum apices H., offensam Iunonem O., hostem, varios casus Sen. tr., iussa virûm Sil., gladios Lact. — Od tod adj. gerundiv tremendus 3 „tisti, pred katerim je treba (vz)trepetati“ = strašen, strahoten, grozen, grozoten, strašljiv, grozljiv: Plin., Stat., Val. Fl. idr., oculi, sceptra O., rex (= Pluto) V., monita Carmentis V., Chimaera, cuspis, tumultus, Alpes H.

tū, pron. personale za 2. os. sg., gen. tuī, dat. tibī̆, acc. tē, abl. tē (skr. tú, tū, t(u)vám, gr. at. σύ, dor. τύ, homersko τύνη, got. þu = stvnem dū̆, nem. du, sl. ti, lit. tù) ti; pl. vōs, gen. part. vestrum (vostrum), gen. obj. vestrī (vostrī; prim. nostrum, nostrī pod egō), dat. vōbis, acc. vōs, abl. vōbis vi

I.

1. splošno: quot pondo te censes esse nudum? Pl., istanc tecum conspicio simul Pl., vos iuvenes animos geritis muliebres Enn., si quis quid vostrum Epidamni curari sibi velit Pl., vestri adhortandi causa L.

2. poudarjeno: tu mihi etiam legis Porciae, tu C. Gracchi, tu horum libertatis mentionem facis Ci., tibi aras, tibi occas, tibi metis Pl.

3. v nasprotju: tu nidum servas, ego laudo ruris rivos H., ego tu sum, tu es ego Pl.; pogosto elipt.: quid tu, vir optime (sc. dicis)? Ci. —

II.

1. kot dat. ethicus: alter tibi descendit de palatio et aedibus suis Ci., ecce tibi exortus est Isocrates Ci., haec vobis istorum per biduum militia fuit L.

2. vōs pri skupnih imenih v sg.: vos, Romanus exercitus L., vos, o Calliope, precor, aspirate canenti V., vos, Gaetulia sueta Sil.

Opomba: Pron. se krepi
a) s tĕ (gl. to besedo): tūte Kom., Ci., tēte (acc. in abl.) Ter., Ci.; tudi tūtine in tūtin? = tūtene? Pl.
b) z met (gl. to besedo): tibimet Pl., Sen. tr., vōsmet Pl., L., Ci., tūtemet (tūtimet) Ter., Lucr. — Star. gen. tis (= tui): Pl.; acc. in abl. tēd: Pl.

turbulentō -āre (turbulentus) (z)begati, (z)mesti, vznemiriti (vznemirjati), vnesti (vnašati) kam nemir (nered): totam civitatem responsis turbulenta[t] Ap., adeo me strepitu turbulentant Ap.

tūrificātiō (thūrificātiō) -ōnis, f (t(h)ūrificāre) darovanje kadila, zažiganje kadila, kajenje: Eccl.

tūrificātor (thūrificātor) -ōris, m (t(h)ūrificāre) darovalec kadila, zažigalec kadila = malikovalec: Aug.