Franja

Micipsa -ae, m Mikípsa (Micípsa), Masinisov sin, numidijski kralj, Adherbalov in Hiempsalov oče, stric Jugurte: S., Fl.; pesn. pl. apel. = Numidijci, Afričani: Iuv.

Mīlētus -ī (Μίλητος) Milét

I. m oče Kavna in Biblide (Byblis, legendarni ustanovitelj mesta Mileta: O. —

II. f

1. staro trgovsko mesto v Kariji, sloveče po čebelarstvu, ovčarstvu in volnarstvu, Talesov rojstni kraj: Ter., Ci., L., Mart., Mel., Plin., Ap., Amm. idr. — Od tod adj. Mīlēsius 3 (Μιλήσιος) milétski: Ter., Varr. Fr., Val. Max., Lact. idr., populus Ci., deus (= Apolon, ki je imel v Miletu svetišče in preročišče) Ap., vellera V., Milesium (sc. alcyoneum) Plin., lana Plin., Aug., Col., crimina O. objestni, opolzki spisi (romani), ki so najprej izhajali v Miletu (= miletske zgodbe), Milesio sermone varias fabulas conserere Ap.; subst.
a) Mīlēsius -iī, m Milétčan, Milézijec: Ter., Varr., Thales Pl., Ci.; pogosto pl. Mīlēsiī -ōrum, m Milétčani, Milézijci, preb. Mileta: Ci., L., Mel., Plin.
b) Mīlēsia -ae, f (sc. urbs) = Miletus: Milesiae conditor Ap.
c) Mīlēsiae -ārum, f (sc. fabulae) milétske zgodbe (pripovedke), opolzki romani (gl. zgoraj Mīlēsia crimina): M., Tert., Hier.
d) Mīlētis -idis, acc. -ida, f α) milétska: urbs O. mesto Tomi, kolonija mesta Mileta. β) patron. Milétida = Miletova hči Biblida: O.

2. (Μίλατος) mesto na severovzhodni obali Krete, baje matično mesto karijskega Mileta: Plin.

3. izginulo mesto v Eoliji ob Idi: Plin.

Mīnōs -ōis (redko -onis), acc. -ōem (redko -ōa), m (Μίνως) Mínos (gl. tudi Mīnōtaurus)

1. sin Zevsa in Evrope, Fojniksov vnuk, knosoški kralj (Cnossus), kretski zakonodajalec, s svojim bratom Radamantisom sodnik v podzemlju: Ci., S. fr., V., O., Cat., Val. Max., Suet., Hyg.

2. sin Likasta, vnuk prejšnjega, Pazifajin soprog (Pasiphae), kralj Krete, oče Katreja, Devkaliona, Androgeja, Ariadne in Fajdre, graditelj labirinta; v njem je imel zaprtega Minotavra, ljudožersko pošast z bikovo glavo, ki ga je s Pazifajo imel od Pozejdona poslani bik. Ker so Atenci Minoju ubili sina Androgeja, je začel proti njim vojno in jih prisilil, da so mu vsako deveto leto poslali sedem mladeničev in sedem devic za Minotavra; tega davka je Atence osvobodil Tezej, ki je ubil Minotavra: O. Novico o Androgejevi smrti je Minos prejel ravno med žrtvovanjem Gracijam na otoku Paros; takoj je odložil žrtveni venec, zapovedal piščalkarjem umolkniti in potem dovršil žrtvovanje; od tod Minois exemplo supplicavit Suet. — Od tod Mīnōis -idis, acc. -ida, f (Μινωίς)
a) Minóida, Minojeva hči (= Ariadna): O., Cat., Tib.; Minójeva potomka sploh: Sen. tr., Aus.
b) Minójev (otok), starejše ime otoka Paros: Plin. Mīnōius 3 (Μινώιος) Minójev, pesn. tudi = krétski: Cl., regnum V., Creta O., virgo O. (= Ariadna), sella Sil. Minojev sodni stol (v podzemlju), tela, turba Sil. kretske, kretska, tecta Brundisii Lucan. od Krečanov zgrajene. Mīnōus 3 (Μινῶος) Minójev, pesn. = krétski: T., Pr., Stat., Cl., Thoas O. Toant (Ariadnin sin), arenae O. obale Krete.

Mnēsarchus -ī, m (Μνήσαρχος) Mnezárh

1. oče Pitagore: Ap.

2. stoiški filozof: Ci.

Molus² -ī, m (Μόλος) Mólos, Merionov oče: Hyg.

Naubolus -ī, m (Ναύβολος) Návbol, kralj v Fokidi, Ifitov oče: Hyg., Stat. Od tod patron. Naubolidēs -ae, m (Ναυβολίδης) Navbolíd = Navbolov sin Ifit (Iphitus), eden od Argonavtov: Val. Fl., Stat.

Nauplius¹ -iī, m (Ναύπλιος) Návplij, kralj na Evboji, Palamedov oče, ki je z varljivim ognjem zvabil iz Troje se vračajoče Grke na evbojske kleči, ob katerih so se jim razbile ladje; tako je maščeval svojega sina, ki so mu ga ubili: Pr., Hyg., Suet. Od tod patron. Naupliadēs -ae, m (Ναυπλιάδης) Navpliád = Navplijev sin Palamed: O.

Nēle͡us -eī, m (Νηλεύς) Neléj, Neptunov sin, Nestorjev oče, kralj v Pilosu (Pylos): Hyg. Od tod adj. Nēlēus 3 ali Nēlēius 3 (Νηλήϊος) Neléjev, neléjski: Nelea Pylos O., Nelei sanguinis auctor O., Neleïa Nestoris arva O., Pyliae Neleïa mella senectae Sil.; subst. Nēlēius -iī, m Nelêjev sin = Nestor: dulci Neleius edidit ore O.; patron. Nēlīdēs -ae, m (Νηλείδης) Neleíd, Nelejev sin ali potomec: O., Val. Fl.

Neoclēs -is in (pri N.) -ī, m (Νεοκλῆς) Néokles, gr. moško ime. Znani so:

1. Temistoklov oče: N.

2. Epikurov oče, ki je šel kot „poljelovec“ (agripeta) na otok Samos in tam ustanovil šolo v mestu Samos: Ci.

3. neki slikar: Plin. — Od tod patron. Neoclīdēs -ae, m (Νεοκλείδης) Neoklíd (Neoklêjd), Neoklov sin (= Temistokles): O.

Neoptolemus -ī, m (Νεοπτόλεμος) Neoptólem, gr. moško ime, poseb.

1. Ahilov sin, sicer imenovan tudi Pyrrhus (Rdečelasec): Ci., V., O.; kot naslov Enijeve tragedije: Ci.

2. vojskovodja Aleksandra Velikega: N.

3. tragiški igralec z otoka Skiros, prijatelj makedonskega kralja Filipa II.: Suet.

4. mološki kralj, Olimpiadin oče, ded Aleksandra Velikega (Olympias): Iust.

5. prijatelj Aleksandra Velikega, po njegovi smrti satrap v Armeniji: Iust.

Nesimachus -ī, m Nesímah, Hipomedontov oče: Hyg.

Numitor -ōris, m Númitor,

1. kralj v Albi, oče Reje Silvije, ded Romula in Rema: V., L., O., Iust.

2. neki Rutulec: V.

nūtrīmentum -i, n (nūtrīre) živilo, živež, hrana, hranilo: Cael., pro nutrimento omni est raritas volneris Plin.; metaf. hrana, živež: sollicitudinis n. Sen. ph., iste sermo trunculentiae hominis nutrimento fuit Ap.; pogosteje pl. nūtrīmenta -ōrum, n

1. nutrimenta ignis Val. Max., Iust. gorivo, suscepitque ignem foliis atque arida circum nutrimenta dedit V. suho gorivo.

2. metaf.
a) prva vzreja, vzgoja: nec reddita caro nutrimenta patri Val. Fl. in dragi oče ni prejel (po)vračila za vzgojo, nutrimentorum locus Suet., per hanc nutrimentorum consuetudinem Suet.; konkr. = gojenci, učenci: digna nutrimenta, quae in exitum patriae converterentur Val. Max. (o Hamilkarjevih sinovih).
b) redko klas. in le v pomenu hranjenje in nega, prvi razvoj: educata huius (sc. generis) nutrimentis eloquentia Ci., nutrimenta culpae Val. Max., favoris nutrimentis prosequi Val. Max. z izkazovanjem dobrohotnosti oživljati in krepiti, per arcanos susurros nutrimenta fictis criminibus subserentes Amm. (o lakomnikih) nov živež dajajoč.

Nyctelius 3 (Νυκτέλιος) (po)nočen: Nyctelius pater O. ali samo Nyctelius O. (po)nočni oče, „Ponočnik“, „Ponočnjak“, Bakhov vzdevek zaradi nočnih, njemu na čast obhajanih svečanosti (Bacchanalia), od tod Nyctelius latex Sen. tr. Ponočnjakova tekočina (= vino), Nyctelia sacra (= Bacchanalia) Serv.

Nycte͡us -eī in -eus, m (Νυκτεύς) Niktêj

1. bojotski kralj, Hiriejev (Hyrie͡us) sin, Neptunov vnuk, oče Antiope: Pac., Pr., Hyg. Od tod Nyctēis -idos, acc. -ida, f (Νυκτηΐς) Niktéida = Niktejeva hči Antiopa: O., Pr., Hyg., Stat.

2. Diomedov tovariš: O. (Metam. 14, 504).

3. Plutonov konj: Cl.

Ōceanus -ī, m (gr. Ὠκεανός)

1. svetovno morje, ocean, ki po predstavi starodavnikov obliva zemeljsko ploščo (naspr. Sredozemsko morje): H., V., Iust., Cl., Oceani ostium Ci., Mel. = Gibraltar, gibraltarska morska ožina, Oceani amnes V. = (gr. Ὠκεανοῖο ῥοαί Hom.); apoz.: mare Oceanus C., T., Mel.; pooseb. Okéan, sin Vulkana in Gaje, Tetijin soprog, oče vodovij: Ci., O., Cat.; kot rim. priimek: Mart.

2. metaf. velika kopalna kad, velika kopanja: Lamp. — Od tod adj. Ōceanicus 3: Mel. ali Ōceanius (Ōceaneus) 3: Prisc., Isid. oceánski (okeánski), oceánov (okeánov); patron.
a) Oceanidēs -ae, m Okeaníd, Okeanov sin: Prisc.
b) Ōceanis -idis, f.: Prisc. ali Ōceanītis -idis, f (Ὠκεανῖτις): V., Hyg. Okeaní(ti)da, Okeanova hči = morska nimfa.

Oeagrus -ī, m (Οἰάγρος) Ójagros, kralj v Trakiji, Orfejev oče: Hyg. — Od tod adj. Oeagrius 3 ojágrijski, pesn. = tráški, tračánski: Haemus O., Hebrus V., tudi = órfejski: Oeagrios pulsabat nervos Sil. je brenkal na citre kakor Orfej.

Oebalus -ī, m (Οἴβαλος) Ójbal, Tindarejev oče, Helenin ded, kralj v Sparti: Hyg. — Od tod

1. patron. Oebalidēs -ae, m Ojbalíd, Ojbalov sin ali potomec: Val. Fl. (o Poluksu), puer O. = Hyacintus, Oebalidae O. = Castor et Pollux; Oebalis -idis, f Ojbálida = Ojbalova vnukinja: nympha O. = Helena; ker so Sabinci baje izhajali iz Sparte, tudi = Sabínka, sabínska: matres O.

2. adj. Oebalius 3
a) Ójbalov, ójbalski, špártski (spártski), špartánski (spartánski): vulnus O. rana Ojbalida Hiakinta, paelex (= Helena) O., arx (= Tarentum) V.
b) sabínski: Titus (Tatius) O.; subst. Oebalia -ae, f (sc. civitas, Οἰβαλία sc. πόλις) Ojbálija = Tarent, ki so ga osvojili Spartanci pod Falantom: Cl.

Oecle͡us -eī, m (Οἰκλεύς) Ojkléj, Amfiarajev oče: Hyg. — Od tod patron. Oeclīdēs -ae, m (Οἰκλείδης) Ojklíd = Amfiaraj: O., Stat.

Oene͡us -eī in -eos, m (Οἰνεύς) Ojnêj, oče Meleagra, Tideja in Dejanejre, kralj v Kalidonu: O., Hyg., una vecors Oenei partu edita (o Dejanejri) Ci. poet. — Od tod

1. patron. Oenīdēs -ae, m (Οἰνείδης) Ojníd = Meleager O., = Tidejev sin Diomed O.; Oenēis -idis, f (Οἰνηΐς) Ojnéida = Dejanejra: Sen. tr.

2. adj. Oenēius 3 in (skrč.) Oenēus 3 ojnéjski, Ojnéjev: Oeneius heros (= Tydeus) Stat., Oenēī agri (= Calydon) O., Oeneas domos Sil.