Franja

colluviēs -ēī, f (colluere)

1. pomije, nesnaga: Lucan., Col., Plin., per cloacam fluit colluvies quaedam Ulp. (Dig.).

2. pren.
a) zmes, zmešnjava, metež: in hac colluvie regnare Atticus ap. Ci., in multa colluvie rerum T., c. nationum T., populi Iust.
b) blato: morum pessimorum Aug.

colluviō (conluviō) -ōnis, f, starejše kakor colluviēs (col-, conluere)

1. nesnaga, blato: impurissimae colluvionis humores Cassian.; pl. (pren.): sentinarum colluviones Arn.; sicer

2. le pren.
a) zmes, zmešnjava, metež: Plin. iun., Suet. idr., in colluvione Drusi Ci., ille nefarius ex omnium scelerum colluvione natus Ci., o praeclarum diem, cum … ex hac turba et conluvione discedam! Ci. iz tega vrveža in meteža, civitates ex omni conluvione et confusione in aliquam tolerabilem formam redigere L., coll. ordinum hominumque Cu., hominum Iust.
b) blato: omnia scorta et publicae colluvionis sordes Hier., colluvione liberatur incesti Amm.

commīxtiō -ōnis, f (commīscēre) zmešanje, pomešanje: Ap.; konkr. mešanica, zmes: Th. Prisc., Marc.

cōnfūsiō -ōnis, f (cōnfundere)

I.

1. zlitje, zlivanje, (po)mešanje po zlivanju, spajanje po varjenju: Dig., Iustin. Inst.

2. (z)mešanje, zmes, mešanica: c. modica (colorum) Ap., indecora c. (hominum) Plin. iun., c. rerum atque elementorum Lact. prvotna svetovna zmes, kaos; v pl.: multarum imaginum solis confusiones Sen. ph. —

II. pren.

1. zmeta(va)nje, (po)mešanje, združitev, zveza, spajanje, spoj: haec coniunctio confusioque virtutum Ci., bonorum, dominii Icti.

2. neurejeno (z)mešanje, nered, nerednost, zmešnjava, zmeda: confusionem suffragiorum flagitasti Ci., quanta turba quantaque c. rerum omnium Ci., exsistit ex populo (iz demokracije) turba et c. Ci., c. religionum, temporum, vitae Ci., civitates ex omni colluvione et confusione in aliquam tolerabilem formam (položaj) redigere L., sine confusione mutari non posse Q.

3. zmedenost, zbeganost, zadrega, osuplost, zaprepadenost: Plin. iun., Front., c. vultūs Petr., confusionem in vultu gerere Val. Max. zmedenost kazati na obrazu, quae senatus trepidatio, quae populi confusio Vell., unde c. et coepti paenitientia Q., causam confusionis quaerens T.; occ. zardevanje (od jeze ali sramu): crebra oris confusio pro modestia accipiebatur T.

farrāgō -inis, f (far) žitna zmes, mešana krma, piča: Varr., Col., farragine corpus crescit V., farrago appelatur id, quod ex pluribus satis pabuli causā datur iumentis P. F.; metaf. zmes (raznovrstnih reči), raznovrstna vsebina: nostri Ci., belli f. Iuv.; pa tudi = malenkost, neznatna reč: in tenui farragine mendax Pers.

in-terō -ere -trīvī -trītum „vdrgniti“, vtreti (vtirati), natreti (natirati), (na)drobiti v: eo i. Cat. noter, aliquid potioni Plin., aliquid ex aceto Plin., panes in alveolo Vulg., nuces Col., intrito cibo plena lagoena Ph.; preg.: tute hoc intristi (= intrivisti); tibi omne est exedendum Ter. ali tibi quod intristi (= intrivisti) exedendum est Aus. = kar si si nadrobil (= skuhal), moraš pojesti; pt. pf. intrītus 3 nadrobljen: i. panis in aquam Varr., hordeum in aquā Varr. namočen; subst. intrīta -ae, f
a) v mrzlo tekočino nadrobljena jed, drobljanka: intrita panis e vino Cels., Plin. v mrzlo oslajeno vino nadrobljen kruh.
b) testo, zmes, masa, glina: laterum Plin. za opeko; tudi intrītum -ī, n = intrīta a): intritum lacte confectum Ap.

mīgma -atis, n (gr. μίγμα) mešanica, zmes: Vulg.

mīscellāneus (mīscillāneus) 3 (miscellus) mešan, vsakršen, vsakovrsten: turba Ap.; subst. mīscellānea -ōrum, n

1. zmes, meša(nica), najslabša hrana gladiatorjev, čorba: Iuv.

2. zmes, raznovrstnosti, spis, ki je mešanica raznovrstnih vsebin: Tert.

mīxtiō (mīstiō) -ōnis, f (mīscēre)

1. mešanje: aliam mixtionem habet genus avium Vitr.

2. meton. mešanica, zmes: Vulg., Pall.

mīxtūra (mīstūra) -ae, f (mīscēre)

1. mešanje: talis Varr. ap. Non., rerum Lucr., unguentorum Plin.; metaf. združitev, spojitev: figurarum Q., vitiorum atque virtutum Suet.

2. poltena, telesna združitev, spolni odnos, parjenje: cum fero Plin., Veneris Lucan.

3. meton. mešanica, zmes: eā misturā … lingua perfricatur Col.

permīxtiō -ōnis, f (permīscēre)

1. mešanje: dissensio civilis quasi p. terrae (inačica: naturae) S.; konkr. zmes, zmešanina, mešanica: superior Ci., vina marinis permixtionibus insaporare Cass.

2. zmešnjava, zmeda, zmedenost, zbloda, zbloja, metež: p. rei publicae Aur.

3. zmes, mešanica, mikstúra: Pall., Marc.

sartāgō -inis, f (sarcīre, sartum?)

1. kuhinjska posoda, nekakšna ponev, kozica, posoda, „kastróla“, kotlič, lonec, lonček, lončič: PLIN., IUV., AMBR.; occ. daritvena ponev (ponvica): AUG.

2. metaf. zmeda, zmešnjava, mešanica, zmes, mišmaš, zbroja: sartago loquendi PERS.; v besedni igri: veni Carthaginem et circumstrepebat me undique sartago flagitiosorum amorum AUG. peklenski kotel = peklenski ponor, peklenska mlaka.

satura (satira) -ae, f (subst. adj. satur)

1. (sc. lanx) z raznim sadjem napolnjena skledica, kakršno so vsako leto darovali božanstvom, skledica ali torilo s sadjem: lanx plena diversis frugibus in templum Cereris infertur, quae saturae nomine appellatur ACR. Od tod

2. metaf.
a) mešanica, zmes, vsakršnina, „potpurí“: VARR., FEST.; (quasi, tamquam) per saturam vsevprek, brez (vsakršnega) reda, neurejeno, protiredno, brezredno: quasi per saturam sententiis exquisitis S., tamquam per saturam ... suffragantibus AMM., per saturam aedilem factum LUC. FR., Festus in libris historiarum per saturam refert LACT., imperium, quod plebes per saturam dederit LUSCUS AP. FEST.
b) satura, satira, pesniška zvrst, sprva menda improvizirana izmišljena dramska burka: VAL. MAX., saturas peragebant L.; pozneje satira =
c) nravno-poučna pesem, zvrst pesništva, ki jo je utemeljil Enij, zaznamuje pa jo vsebinska in metrična raznolikost.
d) zabavljivka, zabavljica, zbadljivo-dovtipna pesem, ki je bičala slabosti in neumnosti javnega in zasebnega življenja oz. jih je slikala in prikazovala v posmehljivi luči; to pesniško zvrst sta v pesništvo uvedla LUC. in H., za njima pa sta jo gojila poseb. še PERS. in IUV. V tem pomenu so besedo v klas. dobi pisali nav. satira, pozni pisci pa (npr. SID.) tudi satyra, ker so jo napačno izpeljevali iz Satyrus: sunt quibus in satira videor nimis acer H., sive liventem satiram nigra rubigine vibres seu ... STAT. Pooseb. Satura iocabunda: M.

syncerastum -ī, n (tuj. συγκεραστόν) jed, zmešana iz raznih dodatkov, zmesna jed, zmes, mešanina, mešanica: in Pagone: „honos syncerasto peri[i]t, pernis, glandio“ Pl. ap. Varr., syncerastum est omne [m]edulium antiquo vocabulo Graeco Varr.

arēna, star. harēna, -ae, f (sabin. fasēna)

1. pesek: bibula V., fulva V., O., nigra V., numero carens H., diducere summam arenam L., aurosa Lamp. zlatonosni pesek; v pl. peskovje: multae arenae V., siccae V. molles O., carae O. zlatonosno peskovje (Paktolovo), semina arenis committere Sen. ph.; preg.: arenae mandare semina O. kaj nekoristnega poče(nja)ti, „prazno slamo mlatiti“, ex incomprehensibili pravitate arenae funis effici non potest Col. iz rezanice ne narediš vrvi, arena sine calce Suet. pesek brez apna (tako je imenoval Kaligula filozofa Seneko, ker so njegovi stavki sekani, ker nima ločil in se celo za zvezo svojih kratkih stavkov kaj malo briga; reklo je vzeto od tod, ker pesek brez apna ne spaja); occ. drobna zmes za čiščenje sten, fini omet: caelum imum camerae arenā dirigere Vitr.

2. met.
a) peščena ravan, peščina: arenam aliquam aut paludes emere Ci., in sicca spatiatur arenā H.
b) v pl. peščena puščava, peščina: Literni arenae stagnaque L., Libycae arenae O., arenae nigrae Pr., steriles arenae (Ammonii) Cu., arenarum inculta vastitas Sen. ph., disiectas inter et vix pervias arenas pyramides T.
c)(peščena) morska obala, ravno morsko obrežje: egressi optatā potiuntur Troes arenā V., carinae... Phrygiā potiuntur arenā O., expositus peregrinis arenis O., impingere aliquem arenae Lucan.
č)(s peskom posuto) borišče v amfiteatru, arena: ne populum extremā totiens exoret arenā H., amphitheatri arena Suet. ali samo arena Mart., Iuv., Suet.; boji v amfiteatru, gladiatorski boji: operas arenae promittere T. da nastopijo kot gladiatorji, in arenam se dare Icti. nuditi se na boj, arena municipalis Iuv. gladiatorski boji v municipijih; pren. prizorišče za kako dejavnost, stroka: aestuat angustā rabies civilis arenā Lucan., in arena mea Plin. iun. v moji stroki, arena civilis belli Fl.

congeriēs -ēī, f (congerere) znašanje, od tod

I. met.

1. kar je skupaj zneseno, kup, grmada: lapidum L., Plin., struis Plin., armorum T., silvae (gozdnih dreves) O.

2. occ.
a) skladovnica drv, grmada, lomača: Q., Cl., congerie e media tum primum cognita praepes subvolat O.
b) prvotna svetovna zmes, kaos: ubi dispositam, quisquis fuit ille deorum, congeriem secuit O.
c) nakopičena, obilna zaloga, odpad (stvari): rerum suarum Enn. —

II. pren.

1. zmetan kup, zmetana množina: venit aetas omnis in unam congeriem Lucan., c. bonorum Cl.

2. govorna podoba kopičenje (gr. συναϑροισμός): Q.

ēlectārium -iī, n zdravilna zmes: Cael. — Soobl. ēlectuārium -iī, n: Th. Prisc., Plin. Val.

hammonitrum -ī, n (gr. ἀμμόνιτρον) zmes peska in rudninske lužne soli (sode); iz te zmesi je bilo belo steklo: Plin.

argentārius 3 (argentum) srebrov, srebrn: metalla Plin. rudniki srebra, creta Plin. tripel, loščilo za srebro, plumbum Plin. zmes iz enakih delov kositra in svinca, faber Icti. srebrar; pren. denaren: Ca., Suet., Dig., auxilium, inopia Pl., cura Ter., tabernae L. menjalnice, vicus Aug. menjalniška cesta. Od tod subst.

1. argentārius -iī, m
a)(sc. faber) srebrar: Cod. Th.
b) menjalec, bankir: Pl., L., Q. idr., pecuniam argentario promittit Aebutius Ci.

2. argentāria -ae, f
a)(sc. fodīna) rudnik srebra: vectigalia magna instituit ex ferrariis argentariisque L.
b)(sc. taberna ali mensa) menjalnica, banka: Pl., argentariae, quae nunc novae appellantur, arsere L.; met.(sc. ars ali negotiatio) menjalništvo: arg. non ignobilis Ci., argentariam facere Ci. ali administrare Icti. opravljati menjalništvo, argentariam dissolvere Ci. opustiti menjalništvo, likvidirati.

3. argentārium -iī, n predalnik za srebro: Ulp. (Dig.).

cōnsortium -iī, n (cōnsors)

1. sodeležnost, združenost, skupnost, večinoma pren.: aliquem in consortium admittere Sen. ph.; z gen.: si in consortio, si in societate rei publicae esse licet L. biti udeležen, c. honestorum turpiumque Q., zmes čednosti in zlobe, rerum omnium Sen. ph., regni T., Iust. sovladarstvo, male eripi maritis consortia rerum secundarum adversarumque T. družice v radosti in žalosti; z inter: hoc consortium solum inter sapientes est Sen. ph.

2. occ. skupnost v imetju, zadruga: ab aliquo in consortium recipi Suet., si inter fratres voluntarium consortium initum fuerit Ulp. (Dig.).