Franja

archisynagōgus -ī, m (gr. ἀρχισυνάγωγος) svečenik, predstojnik sinagoge: Hadrian ap. Vop., Lamp., Vulg., Cod. Th.

clēricus -ī, m (clērus) duhovnik, svečenik: Eccl.

sacerdōs -dōtis, m in f (sinkop. iz *săcro-dhō-t-s (iz kor. *dhē- postaviti, postavljati) = qui sacra dat; sacer in dare) svečenik, svečenica, duhovnik, duhovnica: Q., CL. idr., sacerdotes populi Romani CI., GELL., rex Annius, rex idem hominum Phoebique sacerdos V., sacerdotes cuique deorum praeficere L., sacerdos Iovis ali Dialis sacerdos SUET., sacerdotis fugitivus H., sacerdotes arvorum (= fratres arvales) PLIN., eo die, quo sacerdotes (= augures) solent nominare PLIN. IUN., summus sacerdos VULG. ali sacerdotes maximi LACT. veliki duhovnik(i) (pri Judih); sacerdos Veneris ali Veneria PL. svečenica, sacra Cereris per Graecas semper curata sunt sacerdotes CI., sacerdotes Cereris CI. svečenice, Fonteia sacerdos CI. ali Vestae sacerdos O. vestalka, Phoebi Triviaequae sacerdos V. (o Sibili), longaeva, magna sacerdos V., Troica sacerdos (= Rhea Silvia) H., furiata sacerdos STAT., illi populari sacerdoti comparabatur CI. (porogljivo o Klodiju, ki se je hotel ob prazniku Dobre boginje (Bona dea) v ženski preobleki splaziti v njeno kapelico); prim.: mihi res erat ... cum stuprorum sacerdote (= cum Clodio) CI.; kot apoz.: Eumolpidae sacerdotes N., regina sacerdos (= Rhea Silvia, ki je bila Vestalka) V. kraljeva svečenica, sacerdos anus PL., sacerdotes viri VELL.; metaf. o pesnikih: musarum sacerdos H., ego Musarum purus Phoebique sacerdos O. – Kot rimski priimek Sacerdōs -dōtis, m Sakérdos, Sacérdos (Sakerdót, Sacerdót), npr. C. Licinius Sacerdos Gaj Licinij Sacerdot (Svečenik): CI.

antistes -stitis, m f (antistāre) predstojnik, predstojnica, in to =

1. masc. nadzornik: vindemiatorum Col., imperii Romani Tert.; fem. nadzornica: latrinarum Tert.

2. masc. predstojnik (svetišča), višji, prvi svečenik kakega svetišča, božanstva, svetih obredov: templi, sacri L., caerimoniarum et sacrorum Ci., sacrorum Iuv., deorum immortalium Ci., Iovis N., omnes sacerdotes atque antistites Cereris Ci., sacerdotes et antistites religionum Lact., od tod tudi škof: Eccl., pozni Icti., Christianae legis Amm.; fem. predstojnica (svetišča), višja svečenica: Tert., adsiduae templi antistites L., Delphicae cortinae ant. Val. Max. (o Pitiji).

3. pren. masc. svečenik = izurjenec (strokovnjak, mojster) v kaki znanosti ali umetnosti, njun zastopnik: cultor et ant. doctorum sancte virorum O., artis dicendi Ci., medicae artis Ps.-Q., artium Col., iuris Q., sapientiae Plin., Academici... nullum antistitem reliquerunt Sen. ph.

archiere͡us -eī in -eos, m (gr. ἀρχιερεύς) veliki (višji) svečenik: Lamp.

archigallus -ī, m (gr. *ἀρχιγάλλος) Kibelin veliki (višji) svečenik: Plin.

cultor -ōris, m (colere)

I.

1. obdelovalec, gojitelj, saditelj, sejalec: terrae, vitis Ci., cultores agri (agrorum) L., cultor virentis agelli H., pecoris S. živinorejec, alveorum Col.; pesn. (o biku oraču): cultorem pauperis agri immolat O.

2. occ.
a) abs. poljedelec, kmetovalec, kmet: Suet. idr., pecora cultoresque in agris erant S., latos vastant cultoribus agros V., liberis cultoribus bello absumptis L., plurima cultores versis animalia glebis inveniunt O., non incolas suos urbes, non cultores habent terrae Cu., vim cultoribus et oppidanis … audebant T.
b) z objektnim gen. in brez njega = prebivalec, bližnji stanovalec, okoličan: c. caeli (= Iuppiter) Pl., cultores eius terrae S., collis eius, insularum L., c. nemorum V., tumidarum cultor aquarum O., cultores eius (terrae) Cu., Capua Tuscis veteribus cultoribus adempta L., frequens cultoribus populus O. —

II. pren.

1. vzgojitelj, izobraževalec, učitelj: iuvenum Pers.

2.
a) častilec = prijatelj, ljubitelj, pomočnik, privrženec, pristaš: sui S. fr., bonorum L. pristaš domoljubov, virorum doctorum O., qui fuerat cultor, factus amator erat O., c. frigidae Sen. ph.; (o abstr.): Petr., Arn., veritatis Ci., amicitiae, religionum, imperii Romani L., equi O., iuris Mart.
b) častilec bogov in božanstev, molivec: parcus deorum c. H., numinis O., cultores omnium pecudum bestiarumque Tert., idolorum ali simulacrorum cultores Eccl. malikovalci; od tod tudi = svečenik kakega božanstva: cultores deûm matris (Kibelini svečeniki) Suet.

cūriō¹ -ōnis, m (cūria I, 1.)

1. kurion (prim. cūria I, 1.) kurijski načelnik, kurijski svečenik (ki me je bil na roko flamen curialis pomožni svečenik): curiones dicti a curia Varr., curio maximus L., P. F. (gl. cūria I, 1.).

2. oklicevalec, glasnik: epigrammata curione non egent Mart. — Kot nom. propr. Cūriō -ōnis, m Kurion, priimek Skribonijevega rodu (gl. Scrībōnius 3); poseb. C. Scribonius Curio Gaj Skribonij Kurion, znamenit govornik, velik zapravljivec in ljubitelj razkošja, sprva republikanec, potem zvest Cezarjev privrženec, tribunus plebis l. 49, padel v Afriki v boju zoper numidskega kralja Jubo: Ci., Plin., Suet. Od tod adj. Cūriōniānus 3 Kurionov: equites Auct. b. Afr.

Cybelista -ae, m (Κυβελιστής) Kibelist, Kibelin svečenik: Ps.-V. (Copa 25; tudi Calybīta v istem pomenu).

flāmen² -inis, m (morda iz *flād(s)men, sor. z got. blōtan častiti) posebni svečenik, tj. svečenik posameznega božanstva. Te svečenike je baje uvedel Numa; bilo jih je 15; 3 maiores (patriciji): fl. Diālis Ci., L., O., Suet. za Jupitra, Quirīnālis Ci., L. za Romula, Mārtiālis Val. Max. ali Mārtis L. za Marsa, in 12 minores (plebejci) za nižja božanstva, npr. fl. Carmentae, Flōrae, Pomōnae, Vulcāni idr. Za časa cesarjev so bili tudi flamines za bogove proglašenih cesarjev, npr. fl. Augusti T. fl. Tiberii Suet. Najimenitnejši je bil fl. Dialis, ki je imel več prednosti (liktorja, kurulski stol, s škrlatnim trakom obrobljeno togo (toga praetexta)), a je bil tudi v marsičem vezan. Tako ni smel čez noč ostati izven mesta, ne zajahati konja ne videti oborožene vojske ne človeka pri delu na praznik, tudi ni smel prisegati, ne nositi prstana z vloženimi dragulji. Njegov zakon je moral biti sklenjen po tako zvani konfareaciji (confarreatio) in je bil nerazdružljiv; ob smrti svoje žene se je moral svoji službi odpovedati: Varr., O., Gell. idr. flaminem prodere Ci., capere, inaugurare L., colere Plin. iun. — Flāmen -inis, m Flámen kot priimek Klavdijevega plemena: L.

Flāvius 3 (flāvus) Flávij(ev), ime sabinskega in rimskega rodu, izmed katerega so najbolj znani:

1. M. Flavius Mark Flavij („Plavec“), tr. pl. l. 327 in 323: L.

2. Cn. Fl. Gnej Fl., znamenit pravnik, aedilis curulis l. 304, tajnik Apija Klavdija Slepega (gl. fāstus 3): Ci., L.

3. gl. pod Timbria.

4. gl. pod Timbria.

5. gl. pod Timbria.

6. L. Fl. Lucij Fl., priča zoper Vera (Verres): Ci.

7. Fl. Scaevīnus Fl. Scevin, senator, zarotnik zoper Nerona: T.

8. T. Fl. Vespasiānus Tit Fl. Vespazijan, roj. 17. 11. l. 9 po Kr. pri Reati, si je kot Neronov namestnik podvrgel Palestino l. 67—69, cesar 69—79: T., Suet.

9. njegov istoimeni sin in naslednik, roj. 30. 12. l. 41 po Kr., umrl 13. 9. l. 81: T., Plin. iun., Suet.

10. prejšnjega brat T. Fl. Domitiānus Tit Fl. Domicijan, cesar od 13. 9. l. 81 do 18. 9. l. 96 po Kr.: T., Suet. Flavius ultimus Iuv. Kot adj. = Flavijev: Flāvia domus T. Flavijeva rodbina = trojica cesarjev Flavijcev, Fl. gens Mart., Suet. — Od tod

1. subst. Flāviālis -is, m (sc. flāmen) posebni svečenik Flavijevega rodu (to svečeništvo je ustanovil ces. T. Flavij Domicijan): collegium Flavialium Suet.

2. adj. Flāviānus 3 Flavijev =
a) pravnika Gneja Flavija (gl. zgoraj pod št. 2.): ius civile Flavianum Dig.
b) cesarja T. Flavija Vespazijana: partes T.; subst. Flāviānī -ōrum, m flavijevci, pristaši cesarja Vespazijana: Suet.

hierophanta (hierophantes) -ae, m (gr. ἱεροφάντης) uvajalec v (tajno) bogoslužje, višji svečenik, hierofant: Arn., Hier., Cod. Th.

Īsis, Īsidis in Īsis, acc. Īsim, voc. Īsi, f (Ἶσις) Izida, staroegiptovska boginja. Prvotno je pooseb. Nilova dežela, ki jo namaka Oziris, bog reke Nil. Njenega soproga Ozírisa je ubil Tifon; Izida je za svojim soprogom zelo žalovala. Po tujem vplivu je postal Oziris bog sonca, Izida pa boginja lune; kot taka je postala kakor grška Hékata boginja podzemlja, pozneje pa so jo tudi istovetili z Io (Inachis O.). V aleksandrinski dobi se je njeno čaščenje razširilo po vseh helenskih deželah, pri tem pa je postajalo njeno bistvo čedalje bolj nedoločno. Častili so jo kot zakonodajalko, boginjo držav, zaščitnico zakonov, ustanoviteljico misterijev itd. Njeno bogočastje je prišlo v času Sule v Rim, kjer so jo častili s skrivnostnim očiščevanjem, pa tudi z javnimi sprevodi, ki so se kljub različnim prepovedim ohranili še v cesarski dobi. T. jo primerja z neko svebsko boginjo. Njeni svečeniki so nosili platneno obleko (linigera dea O.); imeli so tonzuro in so živeli kakor menihi: O., Varr., Ci., Lucan., Val. Max., Isidis crinis Plin. neko tuje drevo, Isidis sidus Plin. planet Venera. — Od tod adj. Īsiacus 3 (Ἰσιακός) Izidi posvečen, Izidin: focus O., coniectores Ci. (o Izidinih svečenikih), lena Iuv. služkinja v Izidinem svetišču kot zvodnica; subst. Isiacus -ī, m (sc. sacerdos) Izidin svečenik: Val. Max.

mystēs -ae, m (gr. μύστης) svečenik pri skrivnem bogoslužju, míst(es): O., Aus. — Pisano musta -ae, m: orgia mustarum Pr. Kot nom. propr. Mystēs -ae m Míst(es) (mystēs = z ljubeznijo seznanjen, vešč ljubezni), ime lepega dečka, ki ga je ljubil Valgij: H.

Onocoētēs -ae, m (*Ὀνοκοήτης iz ὄνος in κοιᾶσϑαι) oslovski svečenik, poganska psovka za Kristusa: Tert.

Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)

I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec

1. = Marsyas: Stat.

2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.

3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.

4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —

II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig).

ponti-fex -ficis, m (pōns in facere)

I. póntifeks, pontífik, višji svečenik, nadsvečenik. Rimljani so besedo izpeljevali iz pons in facere, pontifex torej = „postavljavec mostu“; ta domneva je tudi danes splošno sprejeta, čeprav so nekateri o njej dvomili. Ime so pontifiki dobili zato, ker so ponovno zgradili „Količasti most“ (Pons Sublicius), in sicer iz lesa. Količasti most, ki je bil najstarejši most v Rimu in je bil sprva grajen iz kamna, so Rimljani podrli, da so Rim obvarovali pred napadom Etruščanov; podiralce je branil Horacij Kokles. Pontifiki so ga ponovno zgradili, vendar iz lesa, da bi ga v primeru nuje zlahka ponovno podrli: collegium pontificum kolegij pontifikov, pontifiški zbor, je sprva štel 4, pozneje 8, naposled (v času Sule) 15 članov; njihova naloga je bil nadzor nad bogoslužjem in rimsko religijo nasploh: Varr., Ci., L., H., O. Vodja (načelnik, predsednik, prvomestnik) tega kolegija (zbora) je bil pontifex maximus najvišji póntifeks (pontífik), veliki svečenik: Ci., L., Plin. iun., Val. Max. idr.; pontifices minores so pomočniki ali pisarji (kolegija) pontifikov: Ci., L. pontifices seu minores seu maximi Lact. —

II.

1. (v krščanstvu) škof: Sid.

2. judovski veliki duhovnik: pontifex, id est sacerdos maximus Vulg., Caipham pontificem Vulg. — Od tod adj.

1. pontificālis -e pontífiški, pontífikov, pontifikálen, nadsvečeniški, nadsvečenikov, póntifeksa (pontífika, nadsvečenika, višjega svečenika; gen.): auctoritas Ci., insignia L., honos, sacrum O., ludi Suet. (igre, ki jih je priredil pontifex maximus ob nastopu svoje službe).

2. pontificius 3 = pontificālis: libri Ci., ius Ca. fr., Ci., L., Plin., Macr., P. F., carmen Sen. ph., negotium Gell. subst.
a) pontificium -iī, n α) škofovska (škofova) oblast: Cod. Th. β) metaf. svobodna oblast, svoboda, pravica storiti kaj: is, cuius negotium id pontificiumque esset Gell., Arn., Cod. Th., Symm.
b) pontificiī -iōrum, m (sc. libri) pontífiške (pontifikálne, nadsvečeniške) knjige: unde ut in ritualibus et pontificiis [...] obtemperatur, observantibus sacerdotiis caute Amm.

3. pontificātus -ūs, m pontifikát, pontifiško (pontifikálno, nadsvečeniško) dostojanstvo, pontifiška (pontifikálna, nadsvečeniška) služba, višje svečeništvo, nadsvečeništvo: Ci., T., Vell., Suet., p. maximus Suet. dostojanstvo velikega svečenika.

praesul -ulis, m, f (*praesilīre)

1. prvi skakalec (skakalka), prvi plesalec (plesalka), predplesalec (predplesalka), kolovodja, prézul: praesulem sibi non placuisse ludis (pri igrah) Ci., pervulgatum iam illud de praesule Ci.; occ. prézul = vrhovni svečenik (predstojnik, načelnik, vodja) Salijcev (salijskih svečenikov), Marsovih svečenikov, ki so vsako leto med skakanjem ali plesom po mestu nosili ancilije (ancilia): Aur.

2. metaf.
a) pred(stoj)nik (pred(stoj)nica), načelnik (načelnica): Amm., senati Aus., fori Sid., agri Pall.
b) prvak, mojster (v svoji stroki): omnis eloquentiae praesul Prisc.

prōtomysta -ae, f (gr. πρωτομύστης) protomíst, nadmíst, misterijski nadduhovnik, misterijski vrhovni svečenik: Sid.

sacerdōtālis -e (sacerdōs) svečeniški, duhovniški: AMBR., TERT. idr., ludi PLIN. IUN. igre, ki so jih svečeniki prirejali ob nastopu svoje službe, nomen MACR. pri svečenikih ustaljeno (običajno), collegia LAMP., sedes AMM. škofovska stolica, sacerdotalis vir VELL. (o bivšem velikem svečeniku) mož svečeniškega stanu, cathedra HIER. prižnica; subst. sacerdōtālis -is, m bivši svečenik: TERT., COD. TH., AMM.