Franja

Zadetki iskanja

  • cōnversiō -ōnis, f (convertere)

    1. obrat, obrnitev (refl.): c. vesicae, conversiones vulvae Plin.; pren. spreobrnjenje, povrnjenje: c. ad verum deum Aug.

    2. (o nebesnih telesih) vrtenje, obtok, kroženje, konverzija: astrorum, siderum, caeli, mundi Ci., perpetui cursus conversionesque caelestes Ci., circuitus enim solis … conversionem conficiunt annuam Ci. letni tek, mensium annorumque conversiones Ci. periodično vračanje mesecev in let.

    3. pren.
    a) α) preokret, preobrat, obrat, prevrat, sprememba, premena: c. statūs, tempestatum Ci., videtis, … quanta in conversione rerum ac perturbatione versemur Ci., conversiones rei publicae, conversiones rerum publicarum Ci. β) sprememba mišljenja: tanta c. consecuta est Plin. iun.
    b) zagnojitev otekline, gnojavica, tvor: conversionem resecare Col.
    c) occ. (ret.) α) periodna zaokrožitev govora, perioda, sestavje: perpetuitas et quasi c. verborum Ci., orationis conversiones Ci., ut (oratio) conversiones habeat absolutas Ci. β) eiusdem verbi in extremum conversio ponavljanje iste besede ob koncu stavka (= ἀντιστροφή aliἐπιφορά): Ci., Q.; prim. Corn. IV, 13, 19. γ) hiastična protistava, hiastično predevanje istih besed (= ἀντιμεταβολή; npr.: esse oportet, ut vivas, non vivere, ut edas): Ci. δ) premena govorne zvrsti, prevod: c. ex Latinis Q.
  • interpretāmentum -ī, n (interpretārī)

    1. razlaga: somniorum interpretamenta Petr.

    2. prevod, prestava: Gell.
  • interpretātiō -ōnis, f (interpretārī)

    1. razlaga(nje), razklada(nje), tolmačenje: illa auspicia non egent interpretatione Ci., singula magnas interpretationes habent nec dubias Plin.; s subjektnim gen.: ita est illa pontificum Ci.; z objektnim gen.: huius verbi i. Ci., iuris Ci., ostentorum et somniorum Plin., interpretationes sermonum Vulg.; z obema gen.: habetis clarissimorum virorum interpretationem iuris Ci.

    2. metaf.
    a) pojmovanje, dojemanje, razumevanje, sodba o čem, presoja(nje), razsoja(nje): sinistra erga eminentes i. T., nec traditur certum, neque interpretatio est facilis L., huc illuc trahere interpretatione T., sententiam suam interpretatione lenire Suet.
    b) prevajanje: nominis Plin., dura Q., de Graecis Tert.; konkr. prevod: i. foederis Ci., cuius interpretatio est verborum tenacior (dobesednejši) et perspicuitate sententiae clarior Isid.
  • interpretātiuncula -ae, f (demin. k interpretātiō) prevod(ek): Hier.
  • trāns-lātiō (trā-lātiō) -ōnis, f (trā(ns)lātus)

    1. prenos, prestavitev, prestava, premestitev, premik, premaknitev: pecuniarum a iustis dominis ad alienos Ci., domicilii Suet. sprememba lokacije, premestitev, preselitev (gr. μετάστασις), mors translatio est ad immortalitatem Lact.; occ.
    a) α) presaditev, presajanje rastlin: Col., Plin. β) cepljenje: Varr.
    b) prelivanje v drugo posodo: Col.

    2. metaf.
    a) α) zavrnitev, zavračanje, odklonitev, odklanjanje, odbijanje kake obdolžitve (= gr. μετάστασις): criminis Ci., propulsatio translatiove criminis Gell. β) odklonitev, izločitev sodnika, tožitelja, kraja idr. (sicer imenovana exceptio): Ci.
    b) kot gram. t.t. α) premeščanje, prestavitev besed: verborum Q. β) premet črk, glasov, translácija, metatéza = gr. μετάϑεσις: Don. γ) prenos, trop(us), metáfora (gr. μεταφορά): Corn., Don., Fest. idr., translationes audaciores Ci., translationes mollissimae Q., cum creditum (nam. beneficium) dicimus, imagine (prispodobna predstava, prispodoba) et translatione utimur Sen. ph. δ) prevajanje, prevod iz enega jezika v drugega, prestava, prestavljanje, prelaganje: Q., Hier. ε) spreminjanje, sprememba, izmenjava, izmenjevanje, zamenjava, zamenjevanje: temporum Q. ζ) prenos = prepis: Sid.
  • accūsātīvūs 3 (accūsāre) tožilen, obtožujoč; gram.: casus accusativus (tudi samo accusativus) tožilnik, akuzativ: Varr., Q. in pozni slovničarji, praepositiones accusativae Serv., Isid. ki se vežejo z akuzativom.

    Opomba: (Casus) accusativus je napačen prevod gr. αἰτιατικὴ πτῶσις = vzročni (ne "tožilni") sklon: αἰτία vzrok, obdolžitev; sl. ime "tožilnik" je skovano po lat. zgledu.
  • acrēdula (agrēdula) -ae, f akredula (agredula), neznana žival, pri Ci. poet. (De div. I, 8, kjer je prvi zlog dolg) prevod gr. ὀλολυγών, ki tudi ni jasen; po nekaterih razlagah je acredula veliki slavec, po drugih čuk ali zelena žaba ali čriček: Isid.
  • aeger -gra -grum

    1. bolehen, bolan (naspr. sanus): L. idr., mulier Ter., graviter aeger Eudemus Ci., aeg. sus Col., sues V.; z abl. causae: homines aegri gravi morbo Ci., gravi et periculoso morbo aeger L., gravi corporis morbo aeger T., longa navigatione aeger T. zaradi ..., aeger vulneribus N. ali ex vulnere Ci., L., Cu. za ranami, za rano; z gen.: morbi aeger Val. Max.; z abl. limitationis: aeger pedibus S. ali oculis L. ali corpore Cu. na (z loc.); poklas. nam. tega abl. stoji gen. ali grški acc.: aegra corporis Ap., manum aeger T. (prim. νοσῶν τὴν χεῖρα), pedes graviter aeger Gell.; o počutju: aegra valetudo Ci., Gell.; o telesu in telesnih delih: aeg. corpus Ci., corpora L., V., Cels., femur V., manus O., membra O., Stat., stomachus H., dens Mart.; o drugih stvareh: res Sen. ph. (naspr. sana), moles Stat. razpadajoča (= razpadajoč most); pesn.: genua V. šibeča se, seges V. vela; subst. aeger -grī, m bolnik: N., L. idr., ad aegros ... medicos solemus adducere Ci.; aegra -ae, f bolníca: Ter.

    2. pren.
    a) (politično) razmajan, zlomljen, razvetren: res, civitas L., quis non intellegit omnes tibi rei publ. partes aegras et labentes esse commissas Ci., quid in orbe terrarum validum, quid aegrum fuerit T. gnilo, prhko, quatere, quicquid usqrum aegrum foret T., aegra municipia T. nemirni, aegra vulnere Ausonia Sil.
    b) (na duši) bolehen = otožen, žalosten, zaskrbljen, nejevoljen, nezadovoljen: capellas protenus aeger ago V., aegra amans V., mortales aegri V. (prevod gr. δειλοὶ βροτοί Hom.) nadležni, bedni (v naspr. z bogovi), aeger animus Enn. ap. Ci., S., O., aegri animi L., aeg. anima O., mens O., Sil., aeg. corda O., pectora Val. Fl.; aliorum felicitatem aegris oculis inspicere T. z zavistnimi očmi; z abl. limitationis: aegra animo Enn. ap. Ci., animo magis quam corpore aeger L., minus aeger animo quam corpore Plin. iun.; nam. tega abl. tudi: aeger ab animo Pl. ali loc.: aeger animi L., Cu., Sil., consolantur aegram animi L., ipse aeger animi studiis militum refovebatur T.; z abl. causae: aeger amore L., ingentibus curis V., morā T., visis Sil., animus aeger avaritiā S., anima aegra cruciatibus O., subitis bonis mens aegra, aegra periclis pectora Sil., aegra laetis invidia Stat.; z gen. causae: aeger consilii S. fr., Stat., morae Lucan., timoris, delicti, pericli Sil.
    c) o abstr. α) mučen, bolesten, utrudljiv, težaven, nadležen, siten: luctus Lucr., morte sub aegra V., aeg. anhelitus ora quatit V. bolestno sopihanje, solans aegrum testudine amorem V., aeg. senectus O.; neutr. sg. subst.: plus aegri ex abitu mei viri ... cepi Pl., cui nihil accidit aegri Lucr. β) slab, omahljiv: fides Sil., spes Sil., Cl. — Adv. aegrē

    1. bolestno, žalostno, bridko (naspr. volup): aegre est Ter., aeg. est mihi ali meo animo aliquid Pl. boli me, žal mi je, quid tibi ex filio ... aeg. est? Pl., numquam quidquam animo meo fuit aegrius Pl., aegre facere alicui aliquid Pl., Ter. užaliti koga, tudi abs.: voluit facere contra huic aeg. Ter.; aeg. aliquid ex aliquo audire Ter. bridko novico zvedeti od koga, aeg. ferre Ci. (Tusc. III., 10, 21 in 26, 62) žalostiti se; aeg. ferre z ACI: Cu., aeg. fert se pauperem esse Ci. boli ga; s kavzalnim stavkom: aeg. fert, quod ... Cu.

    2. s težavo, s trudom, težko (naspr. facile): Pl., Cu. idr., aeg. impetrare C., conglutinatio recens aeg. divellitur, inveterata facile Ci., inveteratio autem, ut in corporibus aegrius depellitur quam perturbatio Ci., omne bellum sumi facile, ceterum aegerrime desinere S., ductus anhelitus aegre O., aeg. rastris terram rimantur V., aegerrime conficere aliquid C.; occ. skorajda ne, komaj: Pl., Plin. idr., aeg. oppugantionem sustentare C., aeg. stantes T., aeg. obstinent, quin castra oppugnent L.

    3. s premagovanjem samega sebe, nerad: aeg. aliquid pati Pl., Ter., L., eo carent aegrius Ci., aegrius accipere T., aliquid aegrius pati L., aliquid aegerrime pati Enn. ap. Ci.; aegre pati z ACI: L.; aeg. tolerare T., aeg. habere aliquid ali aeg. habere z ACI: Pl., L., tudi s kavzalnim stavkom: aeg. habere, quod ... L.; pogosto aegre (aegerrime S., L.) ferre aliquid Ci., Cu.; abs.: aeg. ferens (χαλεπῶς φέρων) Ter., Ci.
  • anguifer -fera -ferum (anguis in ferre)

    1. kačenosen: caput Medusae O., Gorgo Pr., cauda Cerberi Sen. tr.; pren.: subst. Anguifer -ferī, m (prevod gr. Ὀφιοῦχος) Kačenosec (ozvezdje): Col.

    2. kačeroden, kačerejen (-rejna -o): Lerna, domus Cleopatrae Stat.
  • Anguitenēns -entis, m (= Anguem tenens O.) „kačedržec”, Kačenosec (ozvezdje); Ciceronov prevod gr. Ὀφιοῦχος: Anguitenens: quem claro perhibent Ophiuchum nomine Grai Ci. poet.
  • antecanis -is, m (ante in canis, Ci. poskusni prevod gr. προκύων [Procyon]) Pes predhodnik = Mali pes, ime ozvezdja, predhodnika Velikega psa (Sirija): antecanis, Graio προκύων qui nomine fertur Ci. (Arat.; drugi pišejo: ante canem ali Ante Canem).
  • antepassiō -ōnis, f predčut(ek) bolečine ali strasti (prevod gr. προπάϑεια): Hier.
  • Arātus -ī, m (Ἄρατος) Arat,

    1. Sikijonec, Klinijev sin, ki je svoje rodno mesto (Sicyōn, Σικύων) rešil Nikoklejevega tiranstva, po l.245 je bil vojskovodja ahajske zveze, l.213 pa po zaroti Filipa III. zastrupljen: Ci.

    2. Arat iz Solov (Soli) v Kilikiji, Teokritov prijatelj, ki je okrog l.270 pri Antigonu Gonatu prepesnil delo slovečega knidskega zvezdoslovca Evdoksa (Φαινόμενα καὶ Διοσημεῖα) v poučno pesem v šestercu, ki sta jo polatinila Ciceron in Cezar Germanik: Ci., O. Od tod adj. Arātēus in Arātīus 3 (Ἀράτειος) Aratov, aratski: carmen Ci., Lact., carmina Ci.; abs.: nostra quaedam Aratea Ci. moj prevod Arata.
  • chrīstus 3 (gr. χριστός) maziljen: sacerdotes Vulg. Od tod: Chrīstus -ī, m (Χριστός) Kristus = Maziljenec, prevod hebr. besede Mašiah, v gr. obl. Μεσσίας, v lat. Messīās, sl. Mesija, Jezus: T., Plin. iun., Eccl., Christus parvulus Hier. Kristušček. Od tod adj. Chrīstiānus 3, adv. -ē (Χριστιανός) krščanski, kristjanski: religio Eutr., Amm., Eccl., cultus, ritus Amm., Christianae legis antistes (škof) Amm., Christianos esse passus est Lamp. bil je strpen do kristjanov, Christiane regere familias Aug. Subst. Chrīstiānus -ī, m
    a) kristjan, krščenik: Amm., Eccl. Pogosteje v pl. Chrīstiānī -ōrum, m kristjani: T., Suet., Plin. iun., Traian. ap. Plin. iun., Eccl. Tudi v komp. in superl.: Chrīstiāniōres strožji kristjani: Aug. Chrīstiānissimus prekrščanski, najbolj krščanski: vir omnium nobilium Christianissime Hier., Christianissime princeps! Ambr.
    b) krščanski duhovnik: Cod. Th.
  • circumiectus -ūs, m (circumicere)

    1. objetje, objem: qui (aether) tenero terram circumiectu amplectitur Ci. poet. (kot prevod Evripidovega: καὶ γῆν πέριξ ἔχονϑ' ὑγραῖς ἐν ἀγκάλαις) ki drži zemljo nežno objeto.

    2. met.
    a) okolica: munita arx circumiectu arduo Ci., (vox) devoratur (in) rudi parietum circumiectu Plin. grobi omet sten pogoltne glas.
    b) odevalo, (vrhnja) obleka: Varr., Tert.
  • circumscrīptiō -ōnis, f (circumscrībere)

    1. risanje kroga, met. narisan krog, ris: prius... quam ex circumscriptione exiret Ci.

    2. pren.
    a) oris, očrt, omejitev: Arn., terrae Ci., aeternitas, quam nulla temporum circumscriptio metitur Ci.
    b) ret. (prevod gr. περίοδος) sestava, perioda: περίοδον aut circuitum aut circumscriptionem dicimus Ci., natura verborum quadam circumscriptione comprehendit sententiam Ci.
    c) varanje, prevara, ukana, hlimba: Sen. ph., si vis erat, si fraus, si circumscriptio Ci.; z objektnim gen.: c. adulescentium, mulierum Ci.
  • Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:

    1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.

    2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.

    3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.

    4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.

    5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.

    6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.

    7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
    a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
    b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
    c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.

    8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:

    9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.

    10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.

    11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
    a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
    b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T.
  • Clupea (Clypea) -ae, f: Enn. ap. Ap., C., L., Auct. b. Afr., Lucan., Mel., Plin., Fl. ali Clupeae (Clypeae) -ārum, f: C., L., Auct. b. Afr. (prevod gr. imena Ἀσπίς = clupeus ščit) Klupeja (Klipeja) ali Klupeje (Klipeje), predgorje in mesto v Bizakiju vzhodno od Kartagine. Imenovano tudi Aspis: in clipei speciem curvatis turribus, Aspis Sil.
  • cocētum -ī, n (gr. κυκητόν) jed mešanica iz medu in maka: P. F.; toda: Nestoris c. Tert. (prost prevod Homerjevega κυκεών) jed mešanica iz ječmenove kaše, sira in vina.
  • datīvus 3 (dare) k dajanju spadajoč,

    1. tutor d. G. v oporoki določeni.

    2. dativus casus ali abs. datīvus -ī, m gram. dajalnik, dativ, prevod grškega δοτική (πτῶσις): Q., Gell.
Število zadetkov: 71