Franja

Zadetki iskanja

  • amoenus 3, adv. -ē, pri Gell. amoeniter,

    1. ljubko, privlačno ležeč (stoječ), na lepi legi, v lepi obliki: locus Ci., loca S., rus Ci., H., ager L., fluvius, vireta V., amoenior villa Plin. iun., amoenissimus Italiae ager L., amoenissima aedificia T.; subst. amoena -ōrum, n ljubke, privlačne pokrajine, ljubki, privlačni kraji: amoena Asiae, litorum T., per plana et amoena exercitum ducere Q.

    2. pren. ljubek, privlačen, prijeten, vabljiv, razveseljiv: res (pl.) Pl., fructūs L. za razkošje (naspr. necessarii za potrebo), rosae amoenae flores, amoenae aquae et aurae H., rosaria, umbra O., cultus amoenior... quam virginem decet L. za devico (Vestalko) prelična (prerazkošna) obleka, ingenium T. prikupno, prijazno vedenje, vita T., vita amoenior Plin. iun., amoenissima verba, amoenissimi sermones Gell., amoene fumicare Pl., amoenius exsequi (dicendo) Gell., amoenissime habitare Plin. iun., amoeniter agitare vindemiam Gell.; z abl.: hic me amoenitate amoenā amoenus oneravit hic dies Pl. me je z vzradostljivo radostjo obsul ta radostni dan, templum fontibus rivisque circa amoenum L., horti multarum arborum umbrā... amoeni Cu.; o osebah: am. Venus, mea amoena Stephanium Pl., Graeci plusculi, homines amoeni Gell., infantes amoeniores Gell., gerite amanti mihi morem amoenissimi Pl.
  • conyza -ae, f (gr. κόνυζα) rastl. dveh zvrsti: moška = lepi oman, ženska = bolhača, pasje oko: Plin., Pall.
  • orchis -is, f (gr. ὄρχις modo) bot.

    1. rastl. z modu podobnimi koreninami, cepêtec = dvolistni vimenjak ali ceptec = lepi čeveljc, zaščitena gozdna kukavica ali navadna kukavica: Plin.

    2. = orchas: Col., Pall.; enako tudi soobl. orchīta -ae, m ali orchītēs -ae, m ali orchītīs -is, f (gr. ὀρχέτης, ὀρχεῖτις): Col., Plin., Ca., Varr., P. F.
  • pulcher (pulcer) -chra (-cra) -chrum (-crum) (stlat. polcher; etim. nedognana beseda (tudi njen osnovni pomen ni ugotovljen); nekateri jezikoslovci jo povezujejo z gr. περκνός pisan, barvit, indoev. kor. *perk- pisan [pri primitivnejših ljudstvih = lep], lat. osnovna obl. *polk-ros (starejše *pelk-ros), disimilirano iz *perk-ros; domnevi o osnovni obl. *po-li-cro-s iz polīre in *pol-cro-s iz pollēre sta ovrženi, domneva o etr. izboru pa ni dokazljiva)

    1. lep, zal, mičen, ljubek, brhek, brdek, čeden, postaven (o živih in neživih subj.): Enn. ap. Ci., Pl., Ter., Val. Fl. idr., o puerum pulchrum Ci., pulchrae turpesque puellae O., Proserpina V., matre pulchrā filia quā pulchrior alter non fuit Aenaeadûm V., formā pulcherrima Dido V., pulcherrime rerum O. ti najlepši na svetu, pulcher corpore O., pulcro corpore creti Lucr., pulcher hortus O., domus Plin. iun., quin (sc. potest esse) aspectu pulchrius? Ci., pulcherrima totius Galliae urbs C.; pesn. pogumen, hraber, junaški, herojski, boder: satus Hercule pulchro V., proles pulcherrima bello V.

    2. metaf.
    a) lep = izvrsten, krasen, sijajen, slaven, odličen: H., Lucr., Plin., Sil. idr., exemplum C., facinus S., mors V., origo Caesaris V., fractus victoriae Ci., manu pulcher Fl. odlikujoč se z osebno hrabrostjo, nihil virtute pulchrius Ci. ep., pulcherrima classis S., pulcherrimum factum Ci., pulcherrima consilia V., res publica ex pulcherrimā pessima facta est S.; z gen.: pulcherrimus irae Sil. zaradi jeze; pogosto pulchrum est z inf. (naspr. turpe est): Pr. idr., pulchrum est bene facere rei publicae S., pulchrum mori in armis V., pulchrum est digito monstrari Pers., videre, ne, ut illis pulcherrimum fuit tantam vobis imperii gloriam tradere, sic vobis turpissimum sit, quod accepistis, tueri et conservare non posse Ci.; iron.: cui pulchrum fuit in medios dormire dies H.; tako tudi pulchrum ducere ali putare z inf.: turpe ducet cedere pari, pulchrum superasse maiores Q., qui me teste pati vel quae tristissima pulchrum Romanumque putant Lucan.
    b) udoben, ugoden, srečen, vesel: dies H., victoria Iust., exitus Fl., ne pulchrum se ac beatum putaret Ci. da bi se ne imel za srečnega in blaženega. Kot nom. propr. Pulcher -(e)rī Púlher = Lepi, rimski priimek, npr. P. Claudius Pulcher Publij Klavdij Pulher: L., Clodius Pulcher Klodij Pulher: Val. Max.; Pulchri promuntorium (= Mercurii promunturium) Pulhrov rt, severovzhodno od Kartagine: L. Adv. pulchrē

    1. lepo, krasno, izvrstno, odlično: dicere Ci., facere N., negare Ph., asseverare Ci. izvrstno, omnia a naturā pulcherrime regi Ci., phalerae pulcherrime factae Ci.

    2. occ. (prav, zelo) dobro: Sen. ph. idr., macerare, callere Ter., intellegere Ci., placere O., nosse aliquem H., Plancus ap. Ci. ep., vendere Pl. dobro, drago, conciliare Pl. dobro (poceni) kupiti, narediti dober nakup, skleniti dobro kupčijo, mihi pulchre est ali pulchre est mihi Ci., H. = pulchre sum Pl. ali pulchre convenit Cat. dobro (udobno) mi je, dobro (lepo) se imam; kot pritrjevalni vzklik lepo!, izvrstno!, krasno!, (zelo) dobro!, super!, odlično!: Ter., clamabit: pulchre, bene, recte! H.

    3. iron. lepo = docela, dodobra, dočista, čisto, povsem, popolno, popolnoma: peristi pulchre, pulchre occĭdi Pl., pendebit hodie pulchre Pl.
  • scītulus 3, adv. -ē, (demin. scītus 3) spreten, čeden, ličen, (pre)lep, (pre)ljubek, fin: facies PL., forma PL., AP., caupona (krčmarica) AP., iuvenis formae scitulae AP., pusiones ARN., scitule apponit, gradum scitule referens, puellae scitule ministrantes AP.; subst. scītulī -ōrum, m lepi ljudje: ARN.
  • Achillēs, gen. -is, tudi Achillī in (pesn.) Achillĕī (iz nom. Achillĕus), dat. -ī, acc. -em in (pesn.) -ēn ali -ea, voc. -ē, abl. -e in (pesn.) -ī, m (Ἀχιλλεύς) Ahil, sin tesalskega kralja Peleja (Peleus) in Nereide Tetide (Thetis), Pirov (Neoptolemov) oče, lepi in najsilnejši gr. junak pred Trojo: Ci., V., H., O. idr.; pren. (apel.) = lep in krepek mladenič: Pl., Val. Max., Gell., alius iam partus Achilles V. Od tod

    1. adj. Achillēus 3 (Ἀχίλλειος) Ahilov, ahilski: stirps V., cuspis, manes O., statuae Plin. s kopjem v roki, cothurnus Pr. tragiški vzlet pri (epskem) opevanju Ahilovih dejanj. Od tod geogr.
    a) Achillēa (insula) ali Ahilis insula (= Leucē, Λευκή) Ahileja, Ahilov otok ob Boristenovem ustju z mitičnim Ahilovim svetiščem: Mel., Plin.; isti otok imenovan tudi Achillēa humus: O.
    b) Achillēa -ae, f Ahileja, otok pri Samu v Egejskem morju: Plin.
    c) Achillēus cursus: Plin. = dromos Achillī: Prisc. = δρόμος Ἀχίλλειος Mel. Ahilovo dirkališče (zdaj zaradi naplavin zelo spremenjeni) polotok ob Boristenovem ustju, kjer je baje Ahil priredil dirko: Plin.
    č) Achillēum -ēī, n (Ἀχίλλειον) Ahilej, od Mitilenčanov zgrajena trdnjava pri rtu Sigeju v Troadi z Ahilovo gomilo: Plin. Bot.
    a) Achillēa -ae, f (sc. herba) in Achillēos -ēī, f (ἡ Ἀχίλλειος sc. βοτάνη) rman, zel, katere moč ustavljanja krvi je baje prvi spoznal Ahil: Plin.
    b) Achillēum -ēī, n "ahilovka", vrsta glive: Plin.

    2. subst. Achillēis -idos, f Ahileida, nedokončana Stacijeva junaška pesnitev o Ahilu.

    3. patronim Achillīdēs -ae, m (Ἀχιλλεΐδης) Ahilov potomec: O.
  • Ācis -idis, voc. Āci (O.), m (Ἀκις) Akis, rečica ob Etni: O., Sil., Cl. (pri katerem je A kratek); mitični sin Nimfe, ki je prebivala v reki Simetu (Symaethus), lepi pastir, ki ga je ubil Polifem, ker ga je ljubila Galateja: O.
  • Alcinous -ī, m (Ἀλκίνοος) Alkinoj, iz Odiseje znan fejaški kralj na otoku Sheriji, Navzikajin oče, ki je gostoljubno sprejel Odiseja: O., Pr., Hyg., cautes Alcinoi O. = sherijske kleči, Alcinoi iuventes H. = nasladna, mehkužna mladina; zelo lepi so bili Alkinojevi vrtovi: Alcinoi silvae V., Alcinoi pomaria Stat.; od tod (preg.): poma dare Alcinoo O., Mart. = „posodo k lončarju nositi“.
  • Antinous -ī, m (Ἀντίνοος) Antinoj,

    1. eden Penelopinih snubcev: Pr.

    2. lepi mladenič, ljubljenec cesarja Hadrijana, ki mu je po njegovi zgodnji smrti v Nilovih valovih dal izkazovati božje časti in je po njem poimenoval mesto, prej imenovano Beza: Antinoi (Antinou) urbs Amm. Od tod adj. Antinoēus 3 Antinojev: Hier.
  • Apollō -inis (in od L. -ōnis), m (Ἀπόλλων) Apolon,

    1. Jupitrov in Latonin sin, Dianin lepi brat, čuvaj in ohranjevalec divjačine in čred, dolgokodrasti bog lokostrelstva, vedeževalstva, zdravilstva, glasbe in pesništva ter zato vodja in zaščitnik Muz; pozneje so ga poistovetili s sončnim bogom in mu dodali ime Phoebus: Latonam ex longo errore... confugisse Delum (litteris proditum est) atque ibi Apollinem Dianamque peperisse Ci., formosus, pulcher Apollo V., crinitus Enn. ap. Ci., V., pollens sagittis, inclutus arquitenens... Apollo Naev. ap. Macr., deus arcitenens O. in abs. arcitenens V., responsa, praedictiones, signa Apollinis Ci., Delius vates V., vates Val. Fl., Apollo medice, Apollo Paean Carmen virginum Vestalium ap. Macr., pulsator citharae Val. Fl., dextro faciatis Apolline carmen O.; met.: aperitur Apollo V. Apolonovo svetišče v Akcijskem predgorju, magnus mihi eris Apollo V. (Apolon kot bog ugibalec), auratus Ap. V. pozlačena Apolonova podoba na ladji. — Po Apolonu je poimenovanih več krajev: Apollinis urbs O. Apolonovo (mesto) = traška Apolonija; Apollinis urbs magna Plin. Véliko Apolonovo (mesto), glavno mesto apolonopolskega okraja v Gornjem Egiptu; Apollinis oppidum Plin. Apolonovo (mesto) v vzhodni Etiopiji; Promuntorium Apollinis Apolonovo predgorje
    a) (prej imenovano Pulchri promuntorium, Καλοῦ ἀκρωτήριον), severno od Utike, nasproti Sardinije: L., Mel., Plin.
    b) v Mavretaniji: Plin. Od tod adj.
    a) Apollināris -e apolonski, Apolonov, Apolonu posvečen: circus, sacrum L., laurea H., ludi Ci., L. idr. Apolonu na čast dne 5. VII. obhajane igre; subst. α) Apollināris -is, f (sc. herba), rastl., sicer imenovana hyoscyamus: Plin.; tudi neke vrste pasje zelišče: Ap. h. β) Apollināre -is, n Apolonovišče, Apolonov trg okrog Apolonovega svetišča: L.
    b) Apollineus 3 (pesn.) = Apollināris: laurus, medulla O., ars (= vedeževalstvo in zdravilstvo) O., vates (= Orpheus) O., proles (= Aesculapius, Apolonov sin) O., frater Byblidis (= Apolonov vnuk) O., urbs (= Delos) O., mater (= Latona) Stat.

    2. pren. = Baal, sončni bog Tircev: Cu.
  • Canusium -iī, n Kanuzij, staro apulsko mesto, ki so ga ustanovili Grki, znano po lepi rdečkasti volni (zdaj Canosa di Puglia): Ci. ep., C., H., L. idr. Od tod adj.

    1. Canusīnus 3 kanuzijski, iz Kanuzija: ager Varr., hospes Ci. ep., lana Plin., fuscae, rufae Mart., birri Vop.; subst.
    a) Canusīna -ae, f (sc. vestis) obleka iz kanuzijske volne: Mart.
    b) Canusīnus -ī, m Kanuzijec: bilinguis (= gr. in osk.) H., v pl. Canusīnī -ōrum, m Kanuzijci, preb. Kanuzija: Varr., L.

    2. Canusīnātus 3 v kanuzijsko volno oblečen: Sen. ph., Mart., Suet.
  • Cephalus -ī, m (Κέφαλος) Kefal,

    1. sin Merkurja (Hermesa) in Herze, vnuk tesalskega kralja Eola, lepi lovec, mož Prokride, ki jo je na lovu nehote ustrelil; zato ga je areopag pregnal iz Aten: O., Hyg., Serv.

    2. oče gr. govornika Lizije (Lysias): Ci. ep.
  • comātus 3 (coma)

    1. lasat: Cat., Sen. ph., Lucan., Mart. idr., pulchri et comati Suet. lepi in z gostimi lasmi; poseb. Gallia comata Ci. dolgolasa Galija = ker so Galci nosili dolge lase.

    2. pesn. pren. listnat: silva Cat. drevo.
  • Daphnis -nidis, acc. -nin ali -nim, voc. -ni, abl. -nide, m (Δάφνις, ἡ δαφνίς lovor) Dafnid,

    1. Merkurjev sin, lepi mladi sicilski pastir, izumitelj sicilskega pastirskega pesništva: Pr., Plin.; pod njegovim imenom poveličuje V. Julija Cezarja. Pri O. je pastir s frigijske Ide, spremenjen v skalo.

    2. šalj. ime nekega slovničarja: Plin., Suet.
  • Ganymēdēs -is, redko -ī, acc. -em in -ēn, m (Γανυμήδης) Ganimed, sin trojanskega kralja Troja (Trōs), mladenič, ki ga je Jupiter zaradi njegove lepote dal odnesti na Olimp, kjer ga je postavil za svojega točaja: CI., O.; metaf. ozvezdje Ganimed = ozvezdje Vodnar, Vodolij: CI., HYG. – Od tod adj. Ganymēdēus 3 Ganimedov, ganimedski: comae MART., chorus MART. lepi sužnji (strežniki), fabulae LACT. – Kot nom. propr. Ganymēdēus -ī, m Ganimedej, Egipčan, Cezarjev nasprotnik: AUCT. B. ALX.
  • laetor -ārī -ātus sum (laetus1) radost (veselje, veselost) kazati, radost (veselje) (ob)čutiti, veseliti (radovati) se česa, veseliti se česa, nad čim, vesel biti česa, rad biti kakšen ali z inf., vda(ja)ti se (objestnemu) veselju, pesn. in poklas. tudi = ljubiti kaj.

    1. abs.: laetari ab eo, quod latius gaudium propter magni boni opinionem diffusum Varr., gaudere decet, laetari non decet Ci. (prim. gaudium in laetitia), laetari (z naspr. maerere, dolere, queri) Ci., T., nec longum laetabere V. in ne boš se dolgo veselil, veselje te bo kmalu minilo.

    2. v raznih skladih: z abl.: ut quisquam amator nuptiis laetetur Ter., laetari bonis rebus et dolere contrariis Ci., meis incommodis laetabantur consules Ci., l. malo alieno, suā re gestā, maximarum rerum gloriā Ci., armis, Italiā repertā V., pueri fato, sospite nato O., templo eburno Pr., Asturcone Suet.; s praep.: laetari omnes … de communi salute sentio Ci., Vagenses biduum modo ex perfidia laetati S., in turpissimis rebus mulier laetatur Ci., laetaris tu in (ob) omnium gemitu et triumphas Ci.; z notranjim obj. (acc. n. pron.): utrumque laetor Ci. ep., illud imprimis mihi laetandum iure esse video, quod … Ci., quod toto pectore laetor O.; z acc. kakega drugega imena: laetandum magis quam dolendum puto casum tuum (zevg.) S., od tod potem: iis rebus laetandis Fr., laetanda parenti natorum lamenta Cl., cum laetandis maeroribus Aug.; z gen. (le zevg.): nec veterum memini laetorve malorum V. in ne veseli me spomin na prejšnje trpljenje; s kavzalnim stavkom: ut in hoc (nad tem) sit semper ipse laetatus, quod ea faceret, quae … Ci., laetati sunt, quod sellam curulem adtulisset Ci., laetari, quod nihil tristius nec insanabilius esset L.; z ACI: istuc tibi ex sententia tua obtigisse laetor Ter., quae perfecta esse gaudeo, iudices, vehementerque laetor Ci., laetor tandem longi erroris finem factum esse L. v moje veliko veselje je vendarle konec dolgotrajne zablode, nec vero Alciden me sum laetatus euntem accepisse lacu V. ni mi godilo. Metaf. (o neosebnih subj.): vitis laetatur tepore Col. trta ljubi toploto, trti godi toplota, frumenta maxime laetantur patenti campo Pall. Od tod adj. pt. pr. laetāns -antis vesel, radosten: ut ludere inter se laetantis vidimus propter amnem Naev. ap. Non., olim quos abiens adfeci aegrimoniā, eos nunc laetantes faciam adventu meo Pl., itaque nubit Oppianico continuo Sassia laetanti iam animo Ci., non ego te gaudens laetanti pectore mittam Cat.; o stvareh: laetantia loca Lucr. veseli, lepi, rajski kraji. — Adv. laetanter z veseljem, radostno: l. accipere Lamp., agere, aspicere Cass.
  • leucophorum -ī, n (gr. λευκοφόρον) lepilo za zlato = lepilo, s katerim se lepi zlato na les: Plin.
  • occāsiō -ōnis, f (iz *ob-cād-tiō iz glag. occidō < *oc-cadō)

    1. prilika, priložnost, ugoden čas, ugoden trenutek, ugoden hip (abs., z inf., z ut in cj.): Pl., Ter., H., Plin., Sen. ph., Q., Suet. idr., tempus actionis opportunum Graece εὐκαιρία, Latine occasio appellatur Ci.; s subjektnim gen.: o. temporis C.; z objektnim gen.: o. liberandae Graeciae N., aggrediendi commoda Corn., victoriae, laudis C. ali fugae Cu. za beg; tudi s praep.: ad Asiam occupandam Ci., per occasionem S., L. = occasione datā N. ali oblatā Ci. idr. = ob ugodni (lepi) priložnosti, ex occasione (naspr. ex destinato hote) Suet. ob priložnosti, ob priliki, ad occasionem aurae evehi Suet. ob ugodnem vetru; occasionem amittere C., L. = omittere Ci. = praetermittere C. = occasioni deesse N., L. zamuditi, ne oprijeti se, ne izkoristiti, occasione uti Cu., C. oprijeti se priložnosti, izkoristiti priložnost.

    2. occ.
    a) priložnost za izvedbo udara, priložnost za udar (naskok, napad), sam naskok, napad: occasionis esse rem, non proelii C. da gre za udar, ne za spopad, occasionibus imminere Front., occasiones quaerere Sen. ph., piratis omnes occasiones indicare Sen. rh.
    b) priložnost kaj imeti, imovina, premoženje, zaloga, množica: oleae rara o. est Col., nec esset cortinis attolendis lapidum o. Plin.
    c) spodoben način, kako si pomagati iz česa, dobra pretveza, dostojen izgovor (gr. ἀφορμή): hac illi opus est occasione, ne eum talium precum pudeat Q., cum occasiones et ex causis et ex dictis adversariorum … oriuntur Q. Pooseb.: Ph., Aus.
  • oesypum -ī, n (gr. οἴσυπος)

    1. ójsip = mastni pot in nesnaga, ki se lepi na neoprani ovčji volni: Plin.

    2. ójsip, izvleček iz te nesnage kot lepotilo rim. dam: O., Plin.
  • pāx1, pacis, f (pacīscī, pangere)

    1. mir (med dvema sovražnima, prepirajočima se, poseb. med dvema bojujočima se strankama sklenjena mirovna pogodba, pa tudi = čas miru, stanje miru): Cu., Iust., Plin. iun., Sen. rh., Sen. ph., Pl. idr., aeterna V., perpetua S. fr., L., cruenta, incruenta, inhonesta T., iniusta, iniquissima Ci., civilis Suet. državljanski mir (po državljanski vojni), maritima Ci. na morju, pacis semper laudator Ci., pacem componere L. mir narediti, pax convenit cum aliquo L. se sklene s kom, pacem facere C. idr., pacem facere cum aliquo Ci. idr. mir skleniti s kom, pass. pax fit cum aliquo Ci., S., L.; toda pacem facere inter Thrasybulum et eos, qui … N. mir narediti med Trazibulom in … , (po)miriti Trazibula in … ; petere pacem C. idr., petere pacem ab aliquo N. prositi koga za mir, pacem agere S., L. ali pacem agitare S. živeti v miru, pace uti N. mirovati; pace L. ali in pace S. v miru, pace belloque L. v miru in vojni, in pace et otio Ci., in mediā pace L. sredi miru, cum pace aliquem dimittere Ci. v miru, brez nadlegovanja, cum bonā pace populo impertire L. v lepem miru, brez motenj(a), brez ovir, neovirano.

    2. pl.
    a) sklepi miru, mirovni sklepi, premirja: bella atque paces penes paucos erant S. sklepanje miru.
    b) mirne razmere, mirno obdobje, mirni časi: hoc paces habuere bonae H. lepi, mirni časi.

    3. pooseb. Pax, Pacis, f Páks, boginja miru: H., Petr., Suet., Pacis ad aram O., arae Paci (= gr. Εἰρήνη) sunt factae (sc. Athenis) N.

    4. metaf.
    a) mir, mirnost, umirjenost: Lucr., Sil., Stat., Fl. idr., p. animi, mentis O., pacem afferre animis Ci., semper in animo sapientis est placidissima pax Ci., excepit illum magna et aeterna pax Sen. ph. legel je v večni mir in pokoj, pacem vultus habet O., flumen cum pace delabens … in mare H.; rekla: vera reffere pace deae O. s privoljenjem, z dovoljenjem, pace quod fiat tuā Ter. brez zamere!, ne huduj se nad tem!, pace tuā (horum) dixerim Ci. ne da bi žalil tebe (navzoče) = oprosti!, ne zameri! (navzoči naj mi oprostijo, naj mi ne zamerijo! = oprostite!, ne zamerite!), pace loquar Veneris O. ali pace vel Quirini vel Romuli dixerim Ci. naj mi ne zameri Venera, Kvirin ali Romul!, pace diligentiae Catonis dixerim Vell. ne da bi delal krivico Katonovi natančnosti, pace maiestatis eius dixerim Vell. njegovo veličanstvo naj mi oprosti ta izraz!
    b) božja pomoč, milost: Pl., Iust. idr., ab Iove ceterisque dis pacem ac veniam peto Ci., pacem veniamque precata deorum L., caesis iuvencis exorat pacem divûm V., sine pace tuā (dei) Italiam petunt V.
    c) mirno (rimsko) vladanje, mirna (rimska) (nad)oblast: Plin., Sen. ph.
    d) ponovno vzpostavljeni mir v Cerkvi, ponovna vzpostavitev miru v Cerkvi: Eccl.