Franja

histricus 3 (hister) igralski, gledališki: imperator, imperium Pl. (Poenulus, Prolog.) ravnatelj —, ravnateljstvo gledaliških igralcev.

*lūdicer ali *lūdicrus (neizpričani obl.) -cra -crum (lūdus)

1. za kratkočasenje, za zabavo služeč, kratkočasen, zabaven: ars ludicra armorum Ci., pueri ludicrā aliqua exercitatione delectantur Ci., neque enim levia aut ludicra petuntur praemia, sed Turni de vita … certant V. ne poganjajo se za neznatne ali v bojni igri pridobljive nagrade, l. certamen L. bojna igra, simulacrum ludicrum pugnae L., l. artes Sen. ph.; z abl.: festa ea Germanis nox ac solemnibus epulis ludicra T. ob slovesni gostiji posvečena igri (= orožnemu plesu, plesu z orožjem); subst. n. pl. = kratkočasne, zabavne stvari, igrač(k)e, igračkarije: versus et cetera ludicra pono H., ludicra plausūs H. otročarije ploskanja (s katerim je rim. ljudstvo sprejemalo priljubljene igralce, zlasti v gledališču).

2. k igri, h gledališki igri, k drami (lūdus) sodeč, k igralcu spadajoč, gledališčen, gledališki, igralski: ars Ci., Q. umetnost gledališkega igralca, gledališka umetnost, dramska umetniška dejavnost, gledališče, l. artes T., valeat res ludicra H. gledališko, dramsko pesništvo, spectaculum l. Cu. gledališka igra, predstava, drama, ludicra scaenae spectacula Sen. ph., ludis … ludicras partes sustinere Suet. v igrah prevze(ma)ti vloge gledaliških igralcev, nastopiti (nastopati) v igrah, historia l. (Svetonijeva knjiga) Gell. Adv. lūdicrē za kratek čas, za šalo: Enn. ap. Non., Pl., Ap. Od tod subst. lūdicrum -ī, n
a) kratkočasje, igrača, zabava: quos (sc. ramulos) Hamadryades deae ludicrum sibi roscido nutriunt umore Cat., quae (sc. urbes duae) in proverbi ludicrum vertēre Plin. sta prešli v zabaven pregovor.
b) igra, drama, predstava (v cirkusu, gledališču in drugod): Isthmiorum ludicrum L. ali l. Isthmiorum Cu., Olympiae l. L., Olympiorum sollemne l. L., Olympio certamine vario ludicrorum genere contendere Iust., indulserat ei ludicro (= ludis Augustalibus) Augustus, dum Maecenati obtemperat effuso in amorem Bathylli T., coronae ludicro quaesitae ali coronae ludicrae Plin. na (pri) javnih igrah pridobljeni.

lūsōrius 3 (lūsor)

1. igralen: pila Sen. ph., Plin., alveus Plin., mensa Aug.; metaf.: naves l. Amm. igrajoče, tj. sem in tja ploveče ladje = križarke; subst. lūsōriae -ārum, f (sc. naves) zabaviščne hitre jadrnice: Sen. ph. ali pa križarke: Vop., Cod. Th.

2. gledališki; subst. lūsōrium -iī, n amfiteatrsko prizorišče: Lamp.

3. metaf.
a) kratkočasen, zabaven: spectaculum, arma, fulmina, triremes Sen. ph., quaestio Plin.
b) kar se godi le za šalo ali smeh, od tod ničev, prazen, neuspešen, brezuspešen, neveljaven: nomen Sen. ph., imperium praetoris, minae Dig. — Adv. lūsōriē igraje, navidezno: l. agere Ulp. (Dig.) skrivaj biti dogovorjen z nasprotnikom.

scaenālis -e (scaena) gledališki, prizoriščen, scenski, teatral(ič)en, odrski: scaenalem (po novejših izdajah scaenai) speciem patrum matrumque deorsum inficiunt LUCR.

scaenārius 3 (scaena) gledališki, prizoriščen, scenski, teatral(ič)en, odrski: artifex AMM. gledališki umetnik = gledališki igralec, gledališčnik.

scaenātilis -e (scaena) gledališki, prizoriščen, scenski, teatral(ič)en, odrski: sed, o Petrulle, ne meum taxis librum, si te † pepigat haec modo † scenatilis VARR. AP. NON.

scaenicus (slabo scēnicus) 3, adv. -ē (σκηνικός, scaena)

1. gledališki, prizoriščen, scenski, teatral(ič)en, odrski: scaenicae mulieres AFR. FR., poëtae scaenici VARR., scaenici artifices CI., SUET. ali actores Q. gledališki umetniki = gledališki igralci, gledališčniki, ludi TER., L., SUET. gledališke igre (drame, igrokazi), komedije (naspr. ludi gladiatorii), artes H., adulteria O. ali portenta VAL. MAX. kakršna (kakršne) se prikazujejo na odru, kakršne je mogoče videti na odru, scaenicae fabulae AMM. igre, igrokazi, res forenses scenicā prope venustate tractavit CI., voluptas scaenica CI., scaenicus gestus et modus, scaenica modulatio, dicacitas Q., plebs STAT., nihil scaenicum apud Graecos pudori est L., complodere manus et pectus ferire scaenicum est Q., cum aliqua velut scenice fiunt Q. kakor na odru. Od tod subst.
a) scaenicus -ī, m gledališki igralec, gledališčnik: Q., SUET., VAL. MAX. idr.; zaničlj. (o Neronu): nedum ille scaenicus T.; v pl.: CI., Q., SUET.
b) scaenica -ae, f gledališka igralka, gledališčnica: AMBR., COD. I.

2. metaf. dozdeven, navidezen, namišljen, lažen: rex FL. gledališki kralj, namišljeni kralj = Andrisk, ki v resnici ni bil kralj, ampak se je le delal kralja (Filipa).

theātrālis -e (theātrum) gledališki, gledališčen, teatráličen, teatrski, h gledališču sodeč, v gledališču se nahajajoč, v gledališču potekajoč: theatrales gladiatoriique consessus Ci., dux theatralium operarum T. vodja (načelnik) najetih ploskačev v gledališču, vodja gledaliških ploskačev, theatralis operae corollarium Plin. iun. darilo ali napitnina za naročeno ploskanje v gledališču, lascivia T., ludi Cod. Th., Serv., scena, spectaculum, fabulae Amm., lex Plin. o sedežnem redu v gledališču, humanitas theatralis (= hlinjena, narejena) Q.

theātricus 3 (gr. ϑεατρικός) gledališki, gledališčen, teatrski, teatráličen: nugae, turpitudines, operarii Aug.

thymela -ae, f in thymelē -ēs, f (gr. ϑυμέλη) tímela, vzvišen, oltarju podoben štirikoten prostor v atiškem gledališču sredi plesišča za zbor (gr. ὀρχήστρα), kjer je stal zborovodja; pozneje = gledališče, gledališka igra: actuarii thymelae (= thymelici): Cod. Th. — Od tod adj. thymelicus 3 (gr. ϑυμελικός)

1. tímelski = k (plesnemu) zboru sodeč; subst. thymelicī -ōrum, m (gr. ϑυμελικοί) zborski plesalci na tímeli (naspr. σκηνικοί = scenici pravi igralci): scenici et thymelici Vitr., Ulp. (Dig.).

2. pozneje (= scenicus) gledališki, gledališčen, teatrski, teatraličen: choragium Ap., obscoenitas Aug., saltator Cass.; subst.
a) thymelicus -ī, m (gledališki) igralec
b) thymelica -ae, f (gledališka) igralka: Cod. Th.

epicitharisma -atis, n (gr. ἐπικιϑάρισμα) igranje (glasba) po gledališki igri: Tert.

histriō -ōnis, m (etr. beseda iz etr. osnovne obl. hister, ister = lat. ludio, ludius)

1. pantomimski plesalec, — igralec, pantomimik: Val. Max., vernaculis artificibus, quia ister Tusco verbo ludius vocabatur, nomen histrionibus inditum, qui … inpletas modis saturas descripto iam ad tibicinem cantu motuque congruenti peragebant L. (7, 2), discordia ex certamine histrionum T.

2. sploh igralec, gledališki igralec zlasti v tragedijah, traged: Pl., Iuv., Mart., Ap., Amm., histrionum levis ars Ci., neque enim histrioni, ut placeat, peragenda fabula est Ci., histrioni actio, saltatori motus … datus est Ci., a pessimo histrione (= tragoedo) bonum comoedum fieri Ci., h. tragicus ali tragoediarum, h. comoediarum Plin., histriones (= tragoedi) et comoedi Q., Cassium histrionem solitum … interesse ludis, quos … T., Atellanarum histrio Suet., h. aulae Suet. dvorni igralec, acroamata et histriones Suet. predavanja in gledališke igre ali (kot ἓν διὰ δυοῖν) predavanja igralcev; igralci, ki so jih v času cesarjev preganjali (T., Suet.) in zaničevali: Plin. iun.

3. metaf. zdravniški bahač, mazač: Cels.

monitor -ōris, m (nom. sg. iz glag. monēre)

1. opominjevalec: Ter., sumat aliquem monitorem officii sui S.; occ.
a) pravni pomočnik, pravni sodelavec, pravni svetovalec, ki daje sodnemu govorniku pravne razlage: librum, quem monitor tuus hic tenet Ci.
b) = nomenclātor: Plin. iun., per monitorem appellandi sunt Ci.
c) gledališki šepetalec: P. F.
d) predmolilec ali predpevec pri božji službi: Tert.

2. opominjevalec, svarilec, opozarjalec: fatuus Ci., monitoribus asper, ut moneam, si quid monitoris eges tui H., in vestram cohortem te monitore (po tvojem nasvetu) a suā sponte pervenerat? Ci.; occ.
a) nadzornik mladine, vzgojitelj: Stat.
b) nadzornik, priganjač sužnjev pri poljskem delu: Col., Paul.
c) pesn. četovodja, poveljnik čete (vojaške enote): Sil.

scaenāticus (scenāticus) -ī, m (scaena) gledališki junak: ut comici † nothidi † scenatici VARR. AP. NON.

āctor -ōris, m (agere)

1. gonjač: pecoris O. pastir, Tirynthius O. pastir (Herkul), habenae Stat. pračar.

2. predavatelj, predstavljavec, prikazovalec: suorum carminum L., alienae personae, secundarum et tertiarum partium Ci., oratores sunt veritatis ipsius actores Ci.; occ. (abs.): gledališki igralec: non solum spectator, sed actor et acroama Ci., actor cum stetit in scaena H., actoris partes chorus defendat H. nadomestilo igralca.

3. izvrševalec, oskrbovalec, posredovalec: dux, auctor, actor illarum rerum fuit Ci., oratorem verborum actoremque rerum efficere Ci. (prim. μύϑων τε ῥητῆρ' ἔμεναι πρηκτῆρα τε ἔργων Hom.), actorem auctoremque habere aliquem N. za pomočnika z besedo in dejanjem.

4. occ.
a) oskrbnik, upravnik: Col., Icti., posse utraque (praedia) ... sub ... iisdem actoribus habere Plin. iun.; poseb. oskrbnik (upravnik) cesarskih in državnih posestev: Col., Icti., actor publicus T., Plin. iun. oskrbnik državnih prihodkov, summarum Suet. blagajnik.
b) javni govornik: actor moderator et fingit non modo mentem ac voluntates, sed paene vultus eorum, apud quos agit Ci.
c) jur. α) tožnik: Q., G., accusatorem pro actore et petitore appello Ci.; pomni: actor agit in personam, petitor in rem (= zaradi lastninske pravice). β) pravdnik, odvetnik, zagovornik: Ter., H., Q., Plin. iun., causarum Ci., actor hic defensorque causae meae Ci., defensor iuris, ultor iniuriarum, actor causae totius CI.

Ambivius -iī, m (prim. ambivium razpotje)

1. Ambivij, neki kuhar: Ci., menda tisti M. Ambivius Mark Ambivij, ki je pisal o kuharstvu in ki ga omenja: Col.

2. L. Ambivius Turpiō (-ōnis) Lucij Ambivij Turpion, sloveči gledališki igralec in gledališki ravnatelj v Rimu, sodobnik Terencija, v čigar igrah je nastopal: Varr., Ci., T.

Antiphōn -ōntis, pri Kom. tudi Antiphō -ōnis, m (Ἀντιφῶν) Antifon(t),

1. govornik iz Ramnunta (Rhamnūs) pri Atenah, sin sofista Sofila, rojen l. 479, oligarh, od Teramena po padcu štiristoternikov obtožen in l. 411 usmrčen: Ci., Q.

2. sofist, Sokratov nasprotnik, napisal spis o razlaganju sanj: Ci.

3. neki osvobojenec in gledališki igralec: Ci. ep.

artifex -ficis (ars in facere)

I. adj.

1. vešč, priučen čemu, izurjen, spreten v čem, umet(el)en; abs.: servos artifices... cum haberet domi Ci., excitat artificem Morphea O. umet(el)no snujočega, artifices manūs O., Pr., Gell., Vulg., artifex equus O. = ujahan konj, artifex, ut ita dicam, stilus Ci., vir tam artificis ingenii Plin., art. os (usta) Iuv.; z gen.: consuetudo tam artifex suavitatis Ci., homines talis negotii artifices S., quidam... tam artifices saltationis Suet.; redkeje s praep. ali z inf.: mobilitas ignea artifex ad formanda corpora Plin., art. in seria et iocos Iust., in tornando Ap., venter negatas artifex sequi voces Pers.

2. pren. pass. (= arte factus) umet(el)no izdelan (narejen), veleumeten: quattuor artifices boves Pr., art. voltus Pers., complexus, dimicatio, argutiae Plin., motus Q.

II. subst. masc., fem.

1. umetnik, umetnica, delavec: artifex Cupidinem fecit Ci. kipar, artifices omnes, caelatores et vascularios convocari iubet Ci., ut aiunt in Graecis artificibus (glasbeniki) eos auloedos esse, qui citharoedi fieri non potuerint Ci., athletae ceterique artifices N. in drugi umetniki tekmeci, artificumque manūs inter se operumque laborem miratur V., post hos... artifices cum fidibus sui generis ibant Cu., artifices ceteri, quos cultus domesticus desiderant N. rokodelci, quia reponendarum (tegularum) nemo artifex inire rationem potuerit L.; z atributivnim subst.: art. medicus Ap., art. faber Vulg. tesarski mojster, art. palaestritae Amm.; z atributivnim adj.: artifices scaenici Ci. idr., ali scaenarii Amm., tudi samo artifices Pl., L., O., Suet. (gledališki) igralci, artifices improbi L. mazači, vračuhi, art. rhetoricus Gell., carpentarius Lamp., aerarius, lignarius Vulg.; z gen. v čemer je kdo umetnik: artifex mundi Ci. umetelni stvarnik, Graeci dicendi artifices Ci., art. talium operum (tormentorum) L., art. statuarum Q.; nekoliko drugače: artifex morbi Pr. zdravnik, art. formae Pr. umetnik v lepotičenju; pren.: natura non artificiosa, sed plane artifex Ci. popolna umetnica, natura omnium artifex Plin.

2. pren.
a) mojster, mojstrica v čem; z gen.: Pyrrhus unicus pugnandi artifex L., deligitur artifex talium vocabulo Locusta T.; redko s praep.: artifices ad corrumpendum iudicium Ci., mirus artifex in sagittis Aur. v lokostrelstvu.
b) pren. α) osnovatelj(ica), povzročitelj(ica): caedis, necis O., sceleris, scelerum Sen. tr., monstrorum Plin. grozodejstev; v besedni igri: summus artifex partium in re publica tam quam in scaena Ci. β) mojster v pretvarjanju, zavijun, lopov, slepar, spletkar, prekanjenec, zvitež: Ter., Iuv., artificem mediis inmittam Terea flammis O., artificis scelus V. (Aen. II, 125) sleparja, (Aen. XI, 407) zavijuna in lopova.

aulaeum -ī, n (izpos. ἡ αὐλαία)

1. čudovito, večinoma vezeno ali pestro pretkano pregrinjalo, preproga (poseb. za pregrinjanje blazinjakov), zastor: Pr., Attalica aulaea Varr. ap. Non., Val. Max., aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā V., cenae sine aulaeis et ostro (ἓν διὰ δυοῖν) H. brez preprog, aulaea purpura auroque fulgentia Cu., aulaea lectis obducere Cu., exsertare aurem subinde per aulaeum Amm.; pren.: omnia aulaea reducere Aug.

2. occ.
a) nekakšen baldahin ali nebo; Rimljani so v svojih dvoranah razpenjali dragocene preproge pod stropove, ki niso bili „lacunāria“, in to deloma zaradi razkošja, deloma zaradi čistoče (da s stropa ni padal prah): suspensa gravīs aulaea ruinas in patinam fecere H.
b) gledališki zastor, gledališka zavesa, ki je bila pri starodavnih nepokritih gledališčih pritrjena spodaj ter (pred igro) potegnjena kvišku; torej se je ob začetku iger ali dejanj spuščala: aulaeum premitur H. ali mittitur Ph. (zdaj pravimo: zastor se dvigne), ob koncu iger pa se je dvigala: aulaeum tollitur Ci., O. (zdaj pravimo: zastor pade); aulaea manere H. = čakati na konec igre. Pozneje pa, kakor zdaj: aulaum dimovere ali subducere Ap. zastor dvigniti, potegniti kvišku, aulaeum deponitur Amm. zastor pade (ob koncu predstave), aulaea miranda monstrantia Amm. kvišku potegnjene zavese, ki kažejo...; na takih zavesah so bile navadno vtkane božanske ali človeške, zlasti junaške podobe, ki so na videz dvigale zaveso, od tod: utque purpurea intexti tollant aulaea Britanni V.; pesn. sarkastično o preohlapnem vrhnjem oblačilu: pictae Sarrana... aulaea togae Iuv.

caveātus 3 (cavea)

1. kakor v kletko zaprt: Plin.

2. stopničasto (kakor gledališki sedeži) zgrajen: urbes Plin.