Franja

affrictus (adfrictus) -ū, m (affricāre, adfricāre) drgnjenje, natiranje: Sen ph., Plin.

attrītus (adtrītus) -ūs, m (at-, adterere)

1. drgnjenje, trenje, otiranje: pinnarum et feminum attritu Plin., apri tela (čekane) sua attritu acuentes Sen. ph., att. aeris, magnorum inter se corporum Sen. ph., lateribus attritu exulceratis Sen. ph. prežuljene; ob kaj? z gen.: (sues) indurantes adtritu arborum costas Plin.

2. pren. vnetje kože (zaradi drgnjenja): ulcera ex adtritu facta Plin., sedis vitia et adtritus Plin.

Opomba: Dat. sg. atritu: Plin. (II, 107, 239).

dēfricātiō -ōnis, f (dēfricāre) drgnjenje, otiranje: Cael.

dētersiō -ōnis, f (dētergēre) drgnjenje, otiranje: Cael.

dētrīmentum -ī, n (dēterere)

1. odrgnina, drgnjenje, opilek: limae tenuantis Ap., sumit (vomer) per detrimenta fulgorem Isid.

2. pren. izguba, škoda, okvara, upad, oslabitev: rei publicae Ci., adficere illum detrimentis Ci. škodo storiti, d. militum, Africani exercitūs C., sine ullo detrimento exercitūs N., Vell., detrimenta rei familiaris Auct. b. Alx., detrimentum regiae maiestatis Cu., cutis Tert. — Pogosto: detrimentum capere, accipere, facere Ci. škodo trpeti, imeti, na škodi biti, detrimentum existimationis facere N., capere aliquid detrimenti in aliqua re Col., detrimentum importare Ci. ali afferre Ci., C. ali detrimenta inferre C., Hirt. škodo prizade(ja)ti, detrimentum reconciliare, sarcire C. škodo popraviti, poravnati, alicui detrimento esse C. komu v škodo biti; poseb. v stalnem besedilu (drž.pr.), s katerim je senat pozival konzula (oba ali le enega), naj se izvoli diktatorja oz. tistega, ki bo prevzel neomejeno oblast: videret (Pompeius), ne quid res publica detrimenti caperet ali provideant (consules), ne quid res publica detrimenti accipiat Ci., dent operam consules, … ne quid res publica detrimenti capiat C., darent operam consules, ne quid res publica detrimenti caperet S., ut, quae forma senatus consulti ultimae semper necessitatis habita est, Postumio, alteri consulum, negotium daretur, videret, ne quid res publica detrimenti caperet L., consulis ius, cuius vigiliis niteretur, ne quod res publica detrimentum caperet T.; occ.
a) poraz (v vojni): belli detrimenta Hirt., detrimenta accipere C. poražen biti.
b) izguba denarja in blaga: aestimare cuiusque detrimentum T. (pre)ceniti … škodo po požaru, explent detrimenta (po rubežu izgubljeno imetje) muneribus Iust., ex magnis detrimentis (po velikih izgubah pri igri) … paulatim retractus est Suet.

3. met. detrimenta ergastuli Ca. pohabljenci iz delavnice.

fricāmentum -ī, n (fricāre) drgnjenje, otiranje: Cael.

fricātiō -ōnis, f (fricāre) drgnjenje, otiranje: Vitr. (?), Col., Plin., Cael.

fricātūra -ae, f (fricāre) drgnjenje, otiranje, ostrgavanje: Vitr.

fricātus, abl. -ū, m (fricāre) drgnjenje (čiščenje zob s ščetko): Plin.

frictiō -ōnis, f (fricāre) drgnjenje, otiranje: Cels.

frictūra -ae, f (fricāre) drgnjenje (moškega spolovila): Ap. fr.

frictus³, abl. -ū, m (fricāre) drgnjenje: M. poet.

obtrītiō -ōnis, f (obterere)

1. (o)drgnjenje, otiranje: per obtritiones quasdam Aug.

2. skesanost, skrušenost: cordis Aug.

perfricātiō -ōnis, f (perfricāre) drgnjenje, otiranje: Plin. Val.

perfrictiō² -ōnis, f (perfricāre) drgnjenje, otiranje: Plin., Veg.

perstrictiō -ōnis, f (perstringere)

1. trenje, drgnjenje: Veg.

2. besedni napad: de perstrictione diversae partis nihil cavetur Paul.

repūmicātiō -ōnis, f (re in pūmicāre) otiranje, drgnjenje, glajenje: gemmarum (popkov) Plin.

tersus² -ūs, m (tergēre) brisanje, čiščenje, drgnjenje, otiranje: lintea tersui profer Ap., petere aliquid tersui dentium Ap. = kak zobni prašek.

trītūra -ae, f (terere)

1. drgnjenje, drgnitev, otiranje: pectora copulae sparteae tritura continua exulcerati Ap.; meton. odrgnjeno mesto, žulj: trituras pedum mitigat Plin. Val.

2. mlatev (mlatva) starodavnikov z mlatilnico, imenovano tribulum: Varr., Col., Pall., cum magno veniet tritura calore V.

trītus², le abl. -ū, m (terere) drgnjenje, trenje, kresanje: lapidum tritu elicitur ignis Ci.