Franja

Iūlēus 3 (Ἰούλειος ali Ἰούληος ali Ἰούλιος, prim. Iūlus) Julov

1. = Enejevega sina: avi O., mons Mart. (albanski).

2. = Julija Cezarja: Calendae O. (meseca julija), gens Lucan.

3. = Avgustov: Iulea (trozložno) carina Pr.

4. cesarski: oliva Mart. (venec, ki ga je daroval cesar Domicijan), habenae Mart. cesarska (rimska) vladavina.

augustus 3, adv. -e (augēre)

1. posvečen, svet; kot adv. = spoštljivo: augusto augurio postquam inclita condita Roma est Enn. ap. Varr., locus Ci., Eleusin sancta illa et augusta Ci., sanctus augustusque fons Ci., templum augustum, augustissimum L. sveto, presveto, augusta vocantur templa sacerdotum rite dicata manu O., fanum L., sedes V., arae augustiores Plin. iun., quos (deos) auguste omnes sancteque veneramur Ci. s sveto spoštljivostjo, quod de religione dici possit augustius Ci. s svetejšo spoštljivostjo.

2. pren. častitljiv, veličasten, veličanstven, vzvišen: habitus formaque viri aliquantum amplior augustiorque humanā L., ornatus habitusque humano augustior L., augustissima vestis L., habitu se augustiorem... fecit L. Od tod Augustus -ī, m (gr. Σεβαστός) Častitljivi, Veličastni, Vzvišeni, častni naslov Gaja Julija Cezarja Oktavijana, nadel mu ga je senat ob začetku njegove samovlade dne 17. I. l. 27 po nasvetu Lucija Munacija Planka: T., Suet., Fl.; preg.: Augusto felicior, Traiano melior Eutr. Iz naslova je nastal naziv s pomenom „presvetli“, „cesar“, „cesarost“, „cesarsko veličanstvo“, „cesarska visokost“ (prim. Caesar = „cesar“, nem. „ Kaiser“, Carolus = „kralj“): Iuppiter arces temperat aetherias...: terra sub Augusto O. Ta naslov je prešel na vse poznejše rim. cesarje: Vell.; po cesarju Probu tudi perpetuus Augustus: Eutr.; pozneje še semper Augustus, po naše = „ vselej nosilec vladarstva“; v pl.: Magnos et Felices et Augustos diximus Sen. ph. enega smo imenovali Velikega, drugega Srečnega, tretjega Presvetlega. Kot fem. Augusta -ae Avgusta = „presvetla“, „cesarica“, „cesarsko veličanstvo“, „cesarska visokost“, naslov najprej Avgustove soproge Livije: T., potem sploh cesarskih soprog, mater, hčera in sester: Iuv., Plin. iun., Suet., (Vitellius) matrem complexus Augustae nomine honoravit T. — Od tod

I. adj.

1. Augustus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski, cesarski: Vell., pax O. od Avgusta povrnjen, na novo pridobljen, domus Augusta O. cesarska hiša (rodovina), cesarski rod, nomen, numen O., mensis Augustus Iuv. (prej mensis Sextīlis) mesec avgust, t.j. veliki srpan, imenovan po cesarju Avgustu: Kalendae Col., Plin., Idus Mart., aula Mart., laurus Plin., ficus Macr.; subst. Augusta -ae, f (sc. urbs) Avgusta, ime več mest, ki so jih ces. Avgust ali njegovi nasledniki ustanovili ali na novo naselili, npr. Augusta Taurinorum Tavrinska Avgusta (zdaj Torino): Plin., T., Augusta Praetoria ali Praetoria Augusta Pretorska Avgusta (zdaj Aosta v gornji Italiji): Plin., Augusta Treverorum Treverska Avgusta (zdaj Trier): Mel., Augusta Vindelicorum Vindeliška Avgusta (zdaj Augsburg), tudi samo Augusta: Ven., Caesarēa Augusta: Aus. ali Caesaraugusta -ae, f: Mel., Plin. Cesarska Avgusta (zdaj Saragossa) v tarakonski Hispaniji.

2. Augustālis -e Avgustov, avgustovski, avgustejski, cesarski: ludi Augustales T. igre, ki so se obhajale dne 12. X. Avgustu na čast, sodales Augustales T., Suet. ali sacerdotes Augustales, tudi samo Augustales T. svečeniška združba 25 članov, ki jo je ustanovil Tiberij Avgustu na čast, seviri Augustales Petr., tudi samo Augustales Porph. svečeniška združba 6 članov, ki jo je ustanovil Avgust za čaščenje larov in penatov na križpotjih, poseb. v municipijih in naselbinah, praefectus Augustalis, tudi samo Augustalis Icti. cesarski namestnik v Egiptu, maiestas Augustalis Dig., Cod. I. cesarsko veličanstvo; subst. Augustālēs -ium, m avgustali, legijam dodeljeni, legijski dodeljenci: Veg.

3. Augustānus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: colonia Ulp. (Dig.); subst. Augustānī -ōrum, m Avguščani, preb. mest z nazivom „Avgusta“: Plin.

4. Augustēnsis -e avgustovski, avgustejski, po Avgustu imenovan: civitas Cod. Th.

5. Augustēus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: marmor Plin., Isid. neka vrsta egipt. marmora, charta (= regia) Isid.

6. Augustiānus 3 avgustovski, avgustejski, cesarski: census Tert.; subst. Augustiānī -ōrum, m (sc. equites) avgustejci, cesarjanci, rim. vitezi, ki jih je izbral ces. Neron, da so mu ploskali, kadar je nastopil v gledališču: Suet., equites Romani cognomento Augustianorum T.

7. Augustīnus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: currus Suet.

— II. subst. Augustālitās -ātis, f dostojanstvo cesarskega namestnika v Egiptu: Cod. Th.

Arēus -ī, m (Ἄρειος) Arej, gr. filozof, Avgustov zaupnik: Sen. ph., Suet.

Atius 3 (prim. Atys) Acij(ev), ime rim. rodu: V.; najbolj znana sta:

1. M. Atius Balbus Mark Acij Balb, Avgustov ded: Ci., Suet.

2. Atia Acija, hči prejšnjega, Avgustova mati: Vell., Suet.

Cilnius 3 (etr.) Kilnij(ev), ime mogočnega etrur. vladarskega ljudstva v Areciju, od koder so jih pregnali l. 301, a so se s pomočjo Rimljanov spet vrnili: L., Sil. Poseb. znan je C. Cilnius Maecēnās Gaj Kilnij Mecenat, državni kancler in Avgustov prijatelj (gl. Maecēnās).

Cottius -iī, m Kotij, ime dveh knezov, očeta in sina, ki sta v prvi polovici 1. st. po Kr. gospodovala nad raznimi ligurskimi ljudstvi v Kotijskih (po njiju poimenovanih) Alpah; oče je bil Avgustov sodobnik in prijatelj: Amm.; po sinovi smrti je njegova dežela v Neronovem času postala rimska provinca: Suet., Eutr., Aur. — Od tod adj. Cottiānus 3 = Cottius 3 Kotijev, Kotijski: Cottianae civitates XV Plin., Cottianae Alpes T. ali Cottiae Alpes T., Amm. (gl. Alpēs).

Cupiennius -iī, m (cupere) Kupienij (= Pohotnež), rimski nom. propr., npr. C. Cupiennius Ci. ep. Gaj Kupienij, C. Cupiennius Libo Porph. Gaj Kupienij Libon, iz Kum, pohotni Avgustov prijatelj, mirator cunni Cupiennius albi H.

Epidius -iī, m

1. Epidij, rimski retor, Antonijev in Avgustov učitelj: Plin., Suet.

2. Ep. Marullus Epidij Marul, tr. pl. v času Cezarja: Suet.

forum -ī, n (gl. foris -is)

1. podolgovat četverokoten javen prostor.
a) preddvor: lex XII tabularum forum, id est vestibulum sepulcri, usu capi vetat Ci. predgrobje.
b) tisti del stiskalnice, kamor so polagali grozdje, oljke (maslinke) idr., kar so hoteli mastiti: Varr., Col.

2. sejmišče, tržišče, trg: Ter., Ph. idr. f. Syracusanum Ci., in qua (Achradina) forum maximum est Ci., statua … Praeneste in foro statuta L., f. cuppedinis Ap. trg za slaščice, sadni trg v (tesalski Hipati); meton.: omne forum quem spectat H. ljudstvo na trgu. V Rimu je bilo več trgov, poseb.
a) forum bo(v)arium „živinski trg“ med vélikim cirkusom in Tibero, imenovan po bikovem kipu, ki je tam stal: Varr., Ci., L., O., Plin., T.
b) for. olitorium „zelenjavni“ trg na zahodni rebri Kapitola: Varr., L., T.
c) for. piscarium: Pl. ali for. piscatorium Varr., L., Col. „ribji trg“ na jugu od Subure, na severu meječ s komicijem.
č) for. cuppedinis „trg za slaščice“, „sadni trg“ med sveto cesto in mesnim trgom (macellum): Varr.
d) forum Romanum, tudi for. magnum ali vetus „rimski (véliki, stari) trg“, pogosto samo forum, podolgovat četverokotnik na vzhodni strani Kapitola in severni strani Palatina (zdaj Campo Vaccino „Kravji trg“). Bil je središče prometa ter se je delil v dva dela: zahodni je bil forum v ožjem smislu, vzhodni pa komicij (comitium), na katerem so potekala narodna in ljudska zborovanja; na meji obeh je stal stari govorniški oder (rostra vetera). Trg je bil obdan z javnimi poslopji in prodajalnicami, zlasti menjalnicami. Pl., Ci., H., L., T., Plin., Macr. idr.
e) cesarji so zgradili posebna „fora“ za sodišča. Tako je bil ob severozahodnem koncu „rim. trga“ for. Iulium (ali Caesaris) „Julijev (Cezarjev) trg“: Plin., Suet.; poleg tega for. Augusti „Avgustov trg“ s svetiščem Marsa maščevalca in krasnim Apolonovim slonokoščenim kipom: O., Plin., Iuv. (ki imenuje ta trg le „forum“); na zahodu od obeh velikanski forum Traiani „Trajanov trg“: Eutr.; na vzhodu od Julijevega trga for. Nervae „Nervov trg“: Suet.; njega se je držal for. Pacis „trg boginje miru“, ki ga je zgradil Vespazijan.

3. occ. trg kot kraj
a) za javno življenje: caruit foro Pompeius Ci., de foro decedere N. umakniti se iz javnega življenja, odreči se javnim, tj. državn(išk)im poslom, prost biti državn(išk)ih poslov, in foro esse N. udeleževati se javnega življenja, verba de foro adripere Ci. „s ceste“.
b) za trgovino: foro uti Ter. izrabiti priložnost za dobiček, malim … amicos furno mersos quam foro Pl., annos iam XXX in foro versaris Ci. (trguješ, opravljaš denarne posle), sublata erat de foro fides Ci. ni bilo več upanja (kredita) v Rimu, ratio pecuniarum, quae in foro versatur Ci. ki je na denarnem trgu običajen, cedere foro Sen. ph., Iuv. na boben priti, foro mersus Sen. ph. na boben je prišel, (denarno) propadel.
c) za sodne zadeve, za sodne razprave, za sodstvo: in foro esse N. ukvarjati se s sodnimi in državnimi stvarmi, forum non adtingere Ci. ne nastopiti kot sodni govornik, qui in foro iudiciisque ita verser Ci., forum agere Ci. sodni dan imeti, sodno razpravo vršiti (zunaj Rima), quod in iudiciis ac foro datur Q., fori tabes T. kuga pri sodstvu, pred sodiščem pojavljajoče se nizke strasti; metaf. preg.: res vertitur in meo foro Pl., in alieno foro litigare Mart. ne vedeti ne naprej ne nazaj (kakor tisti, ki se pravda pred tujim sodiščem, kjer sodnika ne pozna); meton.: cedat forum castris Ci. pravna opravila.

4. meton. trg, tržišče, trgovinsko mesto: cui fora multa restarent Ci. circum omnia provinciae fora rapiebat Ci., Vaga, forum rerum venalium totius regni maxime celebratum S.; occ. ime mnogih trgov in mest (81), poseb.
a) Forum Aliēnī Alienov trg v Galiji onstran Pada (v današnji Benečiji): T.
b) Forum Appii Apijev trg, mestece v Laciju ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; zgradil ga je cenzor Apij Klavdij Slepi l. 312: Ci. ep., H., Plin., Vulg.
c) Forum Aurēlium Avrelijev trg ob Avrelijevi cesti v Etruriji (zdaj Monte Alto); naselil ga je Gaj Avrelij Kota (Cotta), konz. l. 252 in 248: Ci. ep.
č) Forum Cornēliānum: Ci. ep. ali Forum Cornēlī: Plin., Mart. Kornelijev trg (zdaj Imola) med Bononijo in Favencijo; ustanovil ga je diktator Lucij Kornelij Sula. Od tod adj. Forocornēliēnsis -e, forokornelijski: Plin.
d) Forum Iūlī: Plancus ap. Ci. ep., Plin. ali Forum Iūlium: T. Julijev trg v Narbonski Galiji, naseljen po Juliju Cezarju (zdaj Fréjus); isti trg imenovan tudi oppidum Foroiūliēnse ali colonia Foroiūliēnsis Forojulijsko mesto, Forojulijska naselbina: T.; nje prebivalci Foroiūliēnsēs -ium, m Forojulijani: T.
e) Forum Gallorum Galski trg v Galiji tostran Pada (zdaj Castel Franco): Galba ap. Ci. ep.
f) Forum Vocōniī Vokonijevo (mesto) v Narbonski Galiji: Plancus et Lepidus ap. Ci. ep., Plin.

Gallus³ -ī, m Gal, priimek mnogih rim. rodov. Poseb. znan je C. Cornelius Gallus, Gaj Kornelij Gal, roj. l. 69 v galskem mestu, imenovanem Forum Iulium (zdaj Fréjus), govornik in elegijski pesnik, Vergilijev in Avgustov prijatelj, prvi cesarski namestnik v Egiptu, kjer se je l. 26 sam usmrtil: ASIN. POLL. AP. CI. EP., V., O., PR., Q., SUET., AMM.

Hilariō -ōnis, m Hilarión, Avgustov osvobojenec: Suet.

labeō -ōnis, m (labea) človek z veliki ustnicami, šobast človek, šob(av)ec: Arn. — Soobl. labiō -ōnis, m (iz labia): Verr. ap. Char. — Kot nom. propr. Labeō -ōnis, m Lábeon (Šobec (Šoba), Štular (Štula)), priimek rodu Antistijev, Atinijev, Fabijev in Segulov: Plin. Poseb. znani so:

1. Q. Fabius Labeo Kvint Fabij Labeon, ki je kot pretor l. 189 osvobodil 4000 rim. ujetnikov na Kreti in osvojil likijsko mesto Telmés (Telmessos), konz. l. 183: L.

2. Q. Antistius Labeo Kvint Antistij Labeon, sloveč pravnik, prostodušen človek, Avgustov politični nasprotnik; Avgust ga je kljub temu zelo čislal: T., Suet.

3. Pomponius Labeo Pomponij Labeon, poveljnik v Meziji, sodobnik cesarja Tiberija: T.

4. Attius (Accius) Labeo Atij (Akcij) Labeon, ki je precej ozkosrčno polatinil Homerjeve pesnitve: Pers.

5. Cornelius Labeo Kornelij Labeon, lat. slovničar in starinoslovec, menda iz Avgustovega obdobja: Macr., Serv. Nekega sicer neznanega Labeona omenja: H. (Sat. 1, 3, 82).

Labiēnus -ī, m (labium) Labién = Ustnati, priimek Atijevega rodu. Najbolj znana sta:

1. T. Attius Labienus Tit Atij Labien, tr. pl. l. 63, Cezarjev legat v Galiji, l. 50 namestnik v Tostranski Galiji (Gallia togāta). L. 49 je prestopil k Pompeju, se boril pri Farzalu in Tapsu ter padel l. 45 pri Mundi: Ci., C., Hirt. Od tod adj. Labiēniānus 3 Labiénov: milites Auct. b. Afr.

2. T. Attius Labienus, zajedljiv govornik (zato so ga porogljivo imenovali Fabbienus Fabién = Besnež), vnet republikanec, v pisani in govorjeni besedi hud Avgustov nasprotnik: Sen. rh., Q., Suet.

Licinus² -ī, m Lícin, rim. nom. propr.

1. priimek Fabijevega in Porcijevega rodu; gl. Porcius.

2. bogat brivec, Avgustov osvobojenec: H., Mart.

Lollius 3 Lólij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Lollius Paullīnus (Maximus) Mark Lolij Pavlin (Maksim), konz. l. 21, l. 16 propretor v Galiji (kjer so ga ob Renu porazili Germani), Avgustov ljubljenec in vzgojitelj njegovega vnuka Gaja, s katerim je na Avgustovo povelje l. 2 šel v Azijo; prijatelj Horacija, ki mu je posvetil odo (Carm. 4, 9), njegovemu sinu pa dve poslanici (Epist. 1, 2 in 18): H., Vell., Plin., T., Suet.

2. Lollia Lólija, soproga Avla Gabinija, Cezarjeva ljubimka: Suet.

3. Lollia Paulīna Lólija Pavlína, druga soproga cesarja Kaligule, ki jo je zavrgel, pozneje ljubimka cesarja Klavdija; l. 49 po Kr. jo je dala umoriti Agripina: T., Suet. — Od tod adj. Lolliānus 3 Lólijev: Loll. clades T., Suet.

lūcus¹ -ī, m (iz indoev. *loquos svetloba, jasa, gozdna goljava k lūceō, lūx; prim. osk. lúvkeí = lat. in luco, lat. col-lūcāre, lit. lauĩkas polje, odprt prostor, stvnem. lōh obrasla jasa, nizko grmovje) = jasa, od tod

1. kakemu božanstvu posvečen gaj, log ali gozd: Albani tumuli atque luci Ci., lucum incendere H., l. sacratus, l. Dianae, Iunonis, Martis L., Tiburni l. H., luci sacri V., Cu., nemora sacros imitantia lucos Tib., luci deserti Pr., sancti O., vetusti O., Lucan., Stygius l. O., lucus est arborum multitudo cum religione Serv.

2. pesn. sploh gozd: altus V., viridis V., Stat., quos … gerit India lucos V., l. creber harundinibus O. gosto trst(ič)je, luci steriles Stat., l. palmares Amm.; pren.: coma plurima torvos prominet in vultus humerosque, ut lucus, obumbrat O.

3. les: nec quidquam ponere sine luco, auro Pl. ap. Char. — Kot nom. propr. Lūcus -ī, m Lúkus = Log, ime več mest v Galiji, Hispaniji in drugod; najbolj znan je Lucus, imenovan tudi Lucus Augusti (Avgustov) Log v pokrajini Vokontijcev (zdaj Luc en Die jugovzhodno od Valansa (Valence)): T., Plin.

Marcellus -ī, m (demin. k marculus, marcus kladivo) Marcél, ime najznamenitejše rodbine plebejske veje Klavdijcev. Poseb. znani so:

1. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, „italski meč“, konz. l. 222; premagal je Insubre in l. 215 Hanibala pri Noli, l. 212 je osvojil Sirakuze in padel l. 208 v boju s Hanibalom: L., Ci., V.

2. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, kot konz. l. 51 Cezarjev nasprotnik in sprožitelj senatskega sklepa de revocando Caesare; Cezar ga je pozneje pomilostil, za kar se mu je Ciceron zahvaljeval v svojem govoru Pro M. Marcello: Ci., C.

3. M. Claudius Marcellus Mark Klavdij Marcel, sin Avgustove sestre Oktavije, soprog Avgustove hčere Julije, Avgustov posinovljenec, zelo izobražen in nadarjen mladenič, ki je vzbujal rim. narodu najlepše upe; umrl je v Bajah, star 19 let (najbrž ga je zastrupila Livija): V., H., Pr., T., Sen. ph., Vell., Suet. — Pl. Marcellī Ci. možje, kakršen je Marcel. — Od tod
a) subst. Marcellīa -ōrum, n (Μαρκελλεῖα) marcélije, marcélski praznik, častno godovanje rodovine Marcelov na Siciliji: Ci.
b) adj. Marcelliānus 3 Marcélov: theatrum Suet. Marcelovo gledališče, ki ga je dal zgraditi Avgust in ga imenoval po svojem ne-čaku.

Masgaba -ae, m Mázgaba,

1. Masinisov sin: L.

2. Avgustov ljubljenec: Suet.

Mātius (Māttius) 3 Mátij(ev), ime rim rodu. Najbolj znana sta

1. C. Matius Gaj Matij, rim. vitez, Ciceronov, Cezarjev in Avgustov prijatelj, avtor knjige o kuharstvu: Ci. ep., T., Plin., Col., Suet. Kot adj.: Mattia poma Fr. — Od tod adj. Mātiānus (Māttiānus) 3 Mátijev: Col., Suet., Macr., Cass.

2. Cn. Matius Gnej Matij, pesnik mimijambov in prevajalec Iliade v lat.: Varr., Gell., Macr.

Melissus -ī, m (Μέλισσος) Melís

1. grški filozof s Samosa: Ci.

2. C. Maecenas Melissus Gaj Mecenat Melis, slovničar avgustejskega obdobja, Mecenatov osvobojenec, Avgustov knjižničar: O., Suet., Plin., Gell., Don.