Franja

hexaptōta -ōrum, n (gr. ἑξάπτωτα) imena, ki imajo vseh šest sklonov: Prisc., Isid.

nōminālis -e (nōmen) imenski, imena (gen.): gentilitas Varr. Adv. nōmināliter imenoma, z imenom, po imenu: annuere Arn. Subst. nōminālia -ium, n god(ovanje), dan, ko je dobil otrok ime: Tert.

nōminātōrius 3 (nōminātus -ūs) k poimenovanju sodeč

1. imenujoč, imena (dolžnikov) vsebujoč: Cod. Th., breves Cod. Th. imeniki, seznami.

2. ki ima ime, imenovan: cuius nominatoria pericula maut vota sunt, animi aut animae? Tert.

prō-mīscus (ali prō-mīscuus) 3, adv. prōmīscē ali prōmīscuē (prō in mīscēre)

1. (po)mešan, neločen, nerazločen, nèposeben, nèrazličen, ne drugačen, (takšen,) ki je brez razlike (razločka), skupen: comitia plebi et patribus promiscua L., conubia promiscua, sacerdotia promiscua (sc. plebi et patribus) L., se usurum promisca caede T. bo posekal (potolkel) brez razlike, omnes Numidas et negotiatores promiscue necat S., promiscue haurire ex aliquo fonte Ci., cetera promiscua cum merito T., muta ista et inanima intercidere ac reparari promiscua sunt T. je mogoče brez razlike razdejati (uničiti, prekiniti) in zopet vzpostaviti, divina atque humana promiscua habere S. nič ne razločevati med … , ne delati nobene razlike med … , enako malo se meniti za … ; subst. n: in promiscuo esse L., T. skupen, odprt, dostopen biti, in promiscuo habere (sc. pecuniam) L. skupno imeti, honores iniuriaeque volgi in promiscuo habendae Sen. ph. morajo za nas imeti enako vrednost = enako moramo biti proti tako … kot tudi … ; occ. (kot gram. t.t.) promiscua (sc. nomina) = epicoena, gr. ἐπίκοινα skupna (poseb. živalska) imena (= ki imajo za oba spola en, skupen slovnični spol, npr. feles, vulpes): Q.

2. metaf. preprost, navaden, vsakdanji, vsednji: cognomentum T., promiscua et vilia mercari T., capere cibum promiscuum Plin. iun. čisto navadno.

cōgnōminis -e (cōgnōmen) istoimen(ski), soimenski, enakega imena: meretrices Pl., gaudet cognomine terrā V. (drugim je terra nom. „zemlja je ponosna na priimek“), c. filii Suet.; z dat.: cognomine Insubribus pago L., filium cognominem sibi Suet. (prim. gr. συνώνυμός τινι); z gen.: cognominis (nom.) mei (gen.) Pl. ap. Serv., cognomines eorum (Enetorum) Veneti Plin.

diptōta -ōrum, n (gr. δίπτωτα) imena le z dvema sklonoma: Prisc.

innōminis -e (in [priv.], nōmen) brezimen, brez imena: innominis vel potius omninominis Ap. (o bogu).

nōminātiō -ōnis, f (nōmināre)

1. (po)imenovanje: consuetudo nominationum Vitr.

2. occ.
a) beseda: Varr.
b) kot ret. t. t. (po)imenovanje, nadetje (dajanje) imena, ret. figura, če se da ime stvari, ki še nima nobenega ali pa nima primernega imena: Corn.

3. kot držpr. t. t. imenovanje, svetovanje, predlaganje kandidata za kako državniško službo ali dostojanstvo, imenovanje, nasvet, predlog: haec senatus: reliqua populus Romanus in ea familia quam vidit amplissimam persequetur, in primis paternum auguratus locum, in que[m] ego eum, ut quod a patre accepi filio reddam, meā nominatione cooptabo Ci., is in Pansae locum petere constituit; eam nominationem a te petimus Ci. ep., nominatio in locum eius non est facta L., die nominationis Plin. iun.; s subjektnim gen.: nominatione consulum T. na predlog konzulov.

patrītus 3 (pater) očetov(ski), očeten: patrita illa atque avita (očetov in dedov) philosophia Ci., avito ac patrito more Varr., secundum leges patritas Varr., aetas tibi familiaris et patrita Fr., patrita sedes Arn.; subst. patrīta -ōrum, n (sc. nomina) patronimika, očetna imena, imena (priimki) po očetu: Tert.

plūrālis -e (plūs) množinski, številen, mnóžen

1. iz več oseb ali stvari sestoječ: pluralem facitis deitatem Arn.

2. occ.
a) kot jur. t.t. v množini spisan (napisan, sestavljen, povedan, izgovorjen, podan): elocutio testium, sermo Icti.
b) kot gram. t.t. množinski, množine (gen.), pluralen, plurala (gen.; naspr. singularis): genetivus, numerus Q., casus Icti.; subst. plūrālis -is, m (sc. numerus) množina, plural: Q.; plūrālia -ium, n (sc. nomina) v množini (pluralu) stoječa imena, množinski samostalniki: Q. — Od tod adv. plūrāliter

1. kot jur. t.t. v množini: pluraliter nuncupare Cod. I.

2. kot gram. t.t. v množini, množinsko, v pluralu, pluralno (naspr. singulariter v ednini, edninsko, v singularu, singularno): Sen. ph. idr.

re-charmīdō -āre (šalj. iz imena Charmidēs tvorjen glag.) „deharmidírati se“, „razharmídati se“ = rešiti (otresti, znebiti) se imena Harmid: nil agis: proin tute itidem ut charmidatus es, † rursum recharmida Pl.

re-valēscō -ere -uī (incoh. k valēre) zopet (znova, spet) ozdraveti, zopet (znova, spet) okrevati, zopet (znova, spet) si opomoči: Gell., Ambr. idr., ope quā revalescere possis O., interibi revalesco Ap.; metaf. zopet (znova, ponovno, spet) si opomoči, se utrditi, se okrepiti, priti (prihajati) do slovečega imena, zasloveti, zadobi(va)ti veljavo, pridobiti si veljavo, obveljati: Laodicea … revaluit T. je zopet vzcvetela, ut diplomata Othonis, quae neglegebantur, laetiore nuntio revalescerent T., revalescente rursus astutiā Ap., iterum respiravi et revalui Fr.

tri-nōminis -e (trēs in nōmen) triimen(ski) (troimen(ski)), tri imena imajoč: Hierosolyma (Jebus, Salem, Jeruzalem): Hier.

aeternitās -ātis, f (aeternus)

1. večnost: tempus et pars quaedam aeternitatis Ci., fuit quaedam ab infinito tempore aeternitas Ci., ex (omni) aeternitate Ci. od vekomaj, ad memoriam aeternitatis Ci. v večni spomin, in perpetuas aeternitates Vulg. na vse veke; hiperbola: vitam tuam ipsa aeternitas tuebitur Ci.

2. neminljivost, neumrljivost, nesmrtnost: aet. animorum Ci. ali aet. animarum Sen. ph., aet. cedri materiae Plin., imperii Suet.; occ.
a) nesmrtnost = večni spomin, ovekovečenje: mihi populus Rom.... aeternitatem immortalitatemque donavit Ci., mortales aeternitate donare Plin., aliquem aeternitati mandare Plin. iun. ovekovečiti koga, cupido aeternitatis perpetuaeque famae Suet., opus aeternitate tua dignum Plin. iun. tvojega nesmrtega imena.
b) rogatus... per aeternitatem tuam salutemque Plin. iun. na tvojo večno blaginjo.
c) naslov cesarjev: aeternitas mea, nostra, vestra pozni Icti. Moja, Naša, Vaša Večnost.

antonomasia -ae, f (gr. ἀντονομασία) zamenjava, antonomazija, govorna podoba = zamenjava lastnega imena s kakim epitetom, patronimom ali apelativom in obratno (npr. eversor Carthaginis nam. Scipio, Atrides nam Agamemnon, Antiphates nam. tyrannus idr.): Q. in slovničarji. Od tod adj. antonomasīvus 3 ki spada k zamenjavi (antonomaziji), ki tvori antonomazijo, antonomazijski: Serv.

ās, assis, gen. pl. assium (redko assum: Varr.) m (sor. z āssis, āxis = deska, plošča, ās = „štirioglata kovinska ploščica“ po prvotni obliki tega kovanca)

1. celota kot denarna enota, rim. funt (= lībra = 0,327 kg), ki se je delil na 12 delov ali uncij (ūnciae). Od tod delna imena: ūncia = ¹/₁₂, sextāns = ²/₁₂ ali ¹/₆, quadrāns =³/₁₂ ali ¹/₄, triēns =⁴/₁₂ ali ¹/₃, quīncūnx (quīnque ūnciae) =⁵/₁₂, sēmis (= sēmi-ās) =⁶/₁₂ ali ¹/₂, septūnx = ⁷/₁₂, bēs =⁸/₁₂ ali ²/₃, dōdrāns = ⁹/₁₂ ali ³/₄, dēxtāns (iz *dēsextāns) =¹⁰/₁₂ ali ⁵/₆, deūnx (dē in ūncia = deest uncia) = ¹¹/₁₂: in haec solidi sexta (sc. pars) fac assis eat O. ¹/₆ funta = 2 unciji, heres ex asse Plin. iun. ali ex asse heres Q., Icti. dedič vsega, si mater te ex parte quarta scripsisset heredem, num queri posses? Plin. iun. ko bi ti bila mati volila le četrtino = dolžni del, in assem Col., Icti. = in asse Col. ali ex asse (naspr. ex parte) Col., Icti. docela, popolnoma.

2. as, najstarejša rim. denarna enota z 12-delno razdelitvijo, sprva = 1 funt bakra (ās lībrārius), t. j. 1 rim. funt težka bakrena šibika. Ko so l.268 začeli kovati srebrnike in je postal baker drobiž, se je asu znižala vrednost na šestino: assēs sextantāriī, l.217 na dvanajstino: assēs ūnciālēs, l.191 pa celo na štiriindvajsetino: assēs sēmiūnciālēs; pozneje je as še izgubljal vrednost (gl. sēstertius), tako da je v klas. dobi le še belič, bor: quod non opus est, asse carum est Ca. ap. Sen. Ph., as antiquus Varr., asse modium populo dare Ci. za as, po asu, assem sese negat daturum Ci. niti beliča, ad assem perdere omnia H. do zadnjega beliča, unius assis non umquam pretio pluris licuisse H., unius assis aestimare Cat. ali non assis facere Cat., Sen. ph. malo ceniti, vilem redigi ad assem H. vso vrednost izgubiti, assem habeas, assem valeas Petr. (prim.: „da človek toliko velja, kar plača“, Prešeren), ab asse crevit Petr. z malim je začel, assem para Plin. iun. imej as (belič) = kot plačilo za povestico, assem elephanto dare Augustus ap. Q. (namreč kot „napitnino“ za njegove umetelnosti), asses scortini (usnjeni) Suet. fr.

3. kot površinska mera oral, plug: Col., Plin.

4. kot dolžinska mera čevelj: Col.

5. pri matematikih, ki jim je število 6 popolno število (numerus perfectus, ker je 1 + 2 + 3 = 6), celota, sestoječa iz šestih delov: sextāns = ¹/₆, triēns =²/₆ ali ¹/₃, sēmissis =³/₆ ali ¹/₂, bēs = ⁴/₆ ali ²/₃, quīnārius = ⁵/₆: Vitr.

Attis -idis, acc. Attīn, m (Ἄττις, semit.) Atid, frigijski mladenič, Kibelin svečenik; ker je prelomil obljubo večne čistosti, ga je boginja Kibela kaznovala z blaznostjo, v kateri se je sam skopil: O., Cat., Pers., Sen. tr., Arn. — Soobl. Attīn -īnis, m (Ἄττιν) Atin: Macr.; (v rok. in star. izdajah tudi Atthis in Atys ali Attys, kar pa so druga imena).

Atys (Attys) -yos, acc. -yn, voc. -y, abl. -ye, m (Ἄτ(τ)υς) Atis,

1. Herkulov in Omfalin sin, oče Tirena (Tyrrhenus) in Lida (Lydus), praoče tirenskih in lidijskih kraljev: T.

2. Trojanec, baje praoče Acijevega rodu (gens Atia), iz katerega je bila Avgustova mati: V., L. Od tega imena je treba ločiti ime Attis (gl. Attis).

caecilia -ae, f

1. (iz caecus) cecilija, neke vrste kuščarica ali slepec: Col., P. Veg.

2. (okr. Plinijevega imena „ Caeciliana lactuca“) cecilija, neka ločika: Col. poet.

citō -āre -āvī -ātum (citus)

1. (za)gibati, zagnati, pognati, goniti: alumen... dentem citat Cels. omaje, zrahlja, medicamentum, quod humorem illuc citat Cels. ki bolezenske sokove tja prežene, odvaja.

2.
a) medic. v telesu kaj vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), pospešiti (pospeševati): pituitam, pus, sanguinem (krvavenje), urinam (izločanje seča) Cels., alvum (drisko) Col.; pren.: isque (animi) motus aut boni aut mali opinione citatur Ci. se vzbudi, Paeanem aut Nomionem c. Ci., ab ovo usque ad mala citaret „Io Bacche!“ H. bi venomer klical..., glas... povzdigoval, omnibus risum c. Lamp.
b) agr. rast čemu pospešiti (pospeševati), kaj (vz)gojiti (vzgajati): radices, palmitem, virgam e duro Col.

3. occ.
a) z glasom (po)klicati, poz(i)vati: Lucr., Sil., Stat., Front., Graeci, qui hoc anapesto citantur Ci., aliquem nominatim c. Cu. po imenu = mancipia ergastuli quotidie per nomina c. Col. ali ad nomen citari Sen. ph., sensi noto me quater ore citari O., citari... numina magna Iovis O. sem poklical na pomoč, c. deum ad suum munus Cat., rogitare citatos nautas Pr., victorem Olympiae citari N. kot zmagovalec biti poklican, da sprejme venec; (o konzulu) poz(i)vati senatorje, da povedo svoje mnenje: haec illi, quo quisque ordine citabantur Plin. iun.
b) (po)vabiti, poz(i)vati, (po)klicati pred koga ali kam α) senat(orje) k seji: patres in curiam citari iussit L., citati non conveniebant L., lex a sexagesimo anno senatorem non citat Sen. ph.; vojskovodje k zboru: cum praeco, exceptis qui nominatim citarentur, adire (regiam) prohiberet Cu. β) državljane k volitvam: in campo Martio centuriatim populum citare L. γ) viteze in cenzorje k cenzusu ali po njem: senio insignibus permisit, praemisso in ordine equo, ad respondendum, quotiens citarentur, pedibus venire Suet., cum praeco cunctaretur citare ipsum censorem „cita“, inquit Nero, „M. Livium“ L. δ) državljane vojaške obveznike k popisovanju (konskripciji) ali prisegi na zastavo: Varr. ap. Non., Val. Max., citati milites nominatim apud tribunos in verba P. Scipionis iuraverunt L., nec citatus in tribu civis respondisset L., tribus urbanas ad sacramentum c. Suet.
c) (pred sodišče) (po)klicati (poz[i]vati) sodnika, tožnika, obtoženca, pričo: Pl., Q., Fl., Icti., si Lysiades citatus iudex non responderit excuseturque Ci., citat accusatorem; citatus accusator nescio quo casu non respondit Ci. ni prišel, citatur reus: causa agitur Syracusis Ci., tota denique rea citaretur Etruria Ci., canes citati non respondent Ph., citari ad causam dicendam Suet., in hanc rem te, Naevi, testem citabo Ci. se bom nate skliceval, praeconis audita vox citantis nomina damnatorum L. ki je klical imena obtožencev = ki je klical obtožence pred sodišče; od tod citare aliquem koga (ob)tožiti: Vitr., ubi tu es, qui me libello Venerio citavisti? Pl.; z objektnim gen.: capitis citari Ci. na smrt obsojen biti; pren.: in hanc rem testem totam Siciliam citabo Ci., magistratuum libros linteos auctores citare L. sklicevati se na knjige, c. poëtas ad testimonium Petr., ne proditi mysterii reus a philosophis citaretur Lact., citavere nefas leges Fl. — Od tod adj. pt. pf. citātus 3 pognan, pospešen, od tod

1. hiter, nagel, uren: Rhenus per fines Treverorum citatus fertur C. teče deroč, dere, ferunt citati signa L., imbribus continuis citatior solito amnis L. nenavadno deroča, citato gradu Cu., Iust. s pospešenimi koraki, equo citato C., L. ali equis citatis L. v diru, skokoma, citato agmine iter ingredi L. v hitrih pohodih (marših), citatiore agmine L., quam citatissimo poterant agmine L. v kar najhitrejšem pohodu.

2. occ.
a) ret. (o govoru in govorniku) hiter, vzburjen, buren, živahen: pronuntiatio citata Q., Roscius citatior, Aesopus gravior fuit Q., soni tum placidi, tum citati Gell.
b) medic. hiter, nagel: pulsus arteriarum aut citatus aut tardus Plin., alvus citatior Plin.