Franja

Zadetki iskanja

  • astioso agg. poln sovraštva, mržnje, zavisti
  • crepare v. intr. (pres. crēpo)

    1. pren., pog. počiti, pokati; razpočiti se:
    ho mangiato tanto da crepare toliko sem pojedel, da bom počil
    crepare dalle risa pokati od smeha
    crepare dalla rabbia, dall'invidia od jeze, od zavisti počiti
    crepare di salute biti zdrav ko dren

    2. ekst. crkniti, crkavati:
    crepare solo come un cane umreti sam, od vseh zapuščen, umreti sam kot pes
    crepi l'avarizia! kamor je šel bik, naj gre še štrik!
  • démon | demón (-a) m

    1. mitol. demone

    2. rel. demonio, diavolo, Lucifero

    3. knjiž. demone:
    demon zavisti, ljubosumnosti il demone dell'invidia, della gelosia
  • dēnte m

    1. anat. zob:
    dente di latte, caduco mlečni zob
    dente permanente stalni zob
    mettere i denti dobivati zobe
    ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
    cavare un dente izdreti zob
    dente del giudizio modrostnik

    2. kulin.
    al dente trd:
    spaghetti al dente trdi špageti

    3.
    avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
    rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
    a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
    acconsentire a denti stretti privoliti nerad
    lottare a denti stretti boriti se kot lev
    fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
    non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
    battere i denti šklepetati z zobmi
    difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
    essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
    mostrare i denti pren. pokazati zobe
    rompersi i denti pren. polomiti si zobe
    stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
    tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
    tirato coi denti pren. za lase privlečen

    4. pren. strup:
    il dente dell'invidia strup zavisti

    5. zob; zobat, zobčast predmet:
    i denti del pettine zobje glavnika
    dente dell'ancora navt. krak sidra

    6. geogr. gorski rogelj

    7. bot.
    dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
    dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)
  • hudíč (-a) m

    1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
    črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
    prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    izganjati hudiča esorcizzare il demonio
    knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

    2. (kot kletvica)
    hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
    tristo hudičev! per mille diavoli!
    pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

    3. (hudoben človek) demonio:
    ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
    noben hudič nessuno
    vsak hudič chiunque, il primo venuto
    vsega hudiča ogni sorta di cose
    zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
    vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
    pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
    pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
    zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

    5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
    delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

    6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
    hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
    kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

    7. pog. pren. (v povedni rabi)
    a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
    hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
    b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
    hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

    8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
    bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
    na hudiče sem truden sono stanco morto
    'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

    9. pog. pren. (v medmetni rabi)
    a) (izraža močno čustveno prizadetost)
    kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
    b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
    c) (izraža podkrepitev trditve)
    tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
    č) (izraža jezo nad kom)
    hudič naj ga vzame e vada al diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
    pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
    to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
    kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
    pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
    pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
    če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
    imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
    pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
    pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
    pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
    pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
    pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
    pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
    pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
    hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
    kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca
  • invidia f

    1. nevoščljivost, zavist; zavidanje:
    portare invidia a qcn., sentire invidia per qcn. komu zavidati
    rodersi d'invidia žreti se od zavisti

    2. zavist; ljubosumnost:
    essere degno d'invidia biti srečen, zavidanja vreden
  • móder1 (-dra -o) adj. azzurro, celeste, turchino, blu:
    modre oči occhi azzurri
    ves moder od zavisti verde dall'invidia
    modra cona zona blu
    agr. modra galica solfato di rame
    modra kri sangue blu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    les. modra pegavost macchiatura, chiazzatura
    bot. modri glavač cardo pallottola (Echinops ritro)
    modri glavinec fiordaliso, battisegola (Centaurea cyanus)
    zool. modra ozimica coregono, lavarello (Coregonus lavarellus)
    modri bikec nilgau (Boselaphus tragocamelus)
    zool. modri drozg passero solitario (Monticola solitarius)
    kem. modro barvilo blu
    modro kobaltno barvilo zaffera
    navt. modri trak nastro azzurro
    žel. modri vlak treno azzurro
    voj. modre čelade caschi blu
    geol. modro blato fanghi blu
    zool. modro sitce rodilegno giallo (Zeuzera pyrina)
  • peccare v. intr. (pres. pēcco)

    1. relig. grešiti; narediti, delati greh:
    peccare di invidia grešiti zaradi zavisti

    2. ekst. grešiti, pregrešiti se:
    peccare per leggerezza grešiti iz lahkomiselnosti
    peccare per troppa bontà grešiti zaradi pretirane dobrote
    peccare contro il buon senso pregrešiti se zoper zdravi razum
  • scoppiare v. intr. (pres. scōppio)

    1. počiti, razpočiti se; razleteti se, eksplodirati

    2. pren. bruhniti, udariti (v):
    scoppiare in lacrime bruhniti v jok; ekst. počiti, pokati; gagati:
    scoppiare dal caldo gagati od vročine
    scoppiare dall'invidia, dal ridere pokati od zavisti, od smeha

    3. pren. izbruhniti (upor)

    4. šport žarg. omagati, odstopiti zaradi izčrpanosti

    5. pren. ne biti kos, ne prenesti
  • strúp (-a) m veleno, tossico; biol. tossina; pren. veleno, dente:
    voj. bojni strupi gas tossici
    kačji, rastlinski strupi veleni di serpente, veleni vegetali
    podganji strup ratticida
    kobrin strup il veleno del cobra
    pren. strup zavisti il dente, il veleno dell'invidia
    zrak v mestih je zasičen s strupi l'aria delle città è satura di veleni
    spremeniti se v strup andare in veleno, trasformarsi in veleno
    pren. njegove besede so polne strupa le sue parole schizzano veleno
    pren. ne jemlji toliko strupov non prendere tante medicine
    biol. bakterijski strupi tossine batteriche
    farm. srčni, želodčni, živčni strupi tossine cardiache, gastriche, neurotrope
  • škrípati (-am) | škrípniti (-em) imperf., perf.

    1. scricchiolare (pavimento, scarpe); stridere (denti):
    pozimi, ko je vse škripalo d'inverno, quando tutto scricchiolava dal gelo
    lov. divji petelin škriplje l'urogallo canta, stride

    2. cricchiare, cigolare (tram)

    3. pejor. suonare, strimpellare (il violino)

    4. pren. essere in crisi, difettare, zoppicare:
    v njenem zakonu nekaj škriplje tra i due coniugi qualcosa non va

    5. pren. digrignare i denti:
    škripati (z zobmi) od jeze, zavisti digrignare i denti dalla rabbia, dall'invidia
    sam pri sebi škripati z zobmi schiattare dalla rabbia dentro di sé

    6. škripniti pog. morire, crepare, stendere le cuoia
  • tŕn (-a) m

    1. spina; aculeo; punta; pruno:
    trn vrtnice ga je zbodel è stato punto dalla spina di una rosa

    2. teh. spina:
    trn za luknjanje spina
    kalibrski trn calibro a tampone

    3. anat. processo spinoso vertebrale

    4. bot. pruno:
    beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
    črni trn pruno selvatico, prugnolo, spino nero (Prunus spinosa)
    kristusov trn marruca, soldino (Paliurus spina-christi)
    ognjeni trn agazzino (Pyracantha coccinea)
    pasji trn spino cervino (Rhamnus cathartica)

    5. pren. spina, pruno:
    trn zavisti la spina dell'invidia
    biti na trnih stare sulle spine
    v srcu mi tiči trn ho una spina nel cuore
  • veleno m

    1. strup (tudi ekst.):
    amaro come il veleno grenek kot pelin
    l'aria delle città è satura di veleni zrak v mestih je zasičen s strupi
    cos'è il veleno che mi offri? kakšen strup pa mi ponujaš?
    il veleno del cobra kobrin strup
    andare in veleno, trasformarsi in veleno pren. postati, pretvoriti se v strup

    2. pren. strup; sovraštvo, mržnja:
    il veleno dell'invidia strup zavisti
    avere il miele sulla bocca e il veleno nel cuore za sladkimi besedami skrivati globoko sovraštvo
    avere del veleno contro qcn. kuhati jezo na koga
    avere il veleno in corpo gojiti globoko sovraštvo
    mangiare, masticare veleno požreti, požirati sovraštvo
    schizzar veleno (da tutti i pori), sputare veleno pokazati, bljuvati nepomirljivo sovraštvo

    3. pren. strupeno, zlobno namigovanje
  • verde

    A) agg.

    1. zelen (tudi ekst.):
    zona verde urban. zeleni pas, zeleno območje
    diventare, farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia pozeleneti od zavisti, strahu, jeze

    2. ekst. zelen, nezrel

    3. ekst. zelen, svež (drva)

    4. pren. zelen, mlad

    5. pren. krepek, čil

    6. zelen, ki zadeva kmetijstvo:
    piano verde zeleni plan

    B) m

    1. zelenilo, zelena barva

    2. zeleni del:
    essere al verde pren. biti popolnoma suh, brez prebite pare

    3. ekst. zelenje, vegetacija; urban. zelenje, zelena površina:
    verde attrezzato urban. rekreacijska površina
    verde pubblico mestno zelenje

    4. pren. moč, mladostnost:
    essere nel verde degli anni pren. biti v najboljših letih

    5. avto zelena barva (semaforja)

    6. kem., miner. zelena spojina; zeleni mineral:
    granato verde zeleni granat
    verde rame zeleni volk
  • zavíst (-i) f invidia, gelosia, livore:
    grize, razganja, razjeda, tare, žre ga zavist è roso dall'invidia
    govoriti iz zavisti dire qcs. per invidia
    pokati, pozeleneti, razpočiti se od zavisti scoppiare, schiattare dall'invidia
    bled, zelen od zavisti pallido, verde per l'invidia
  • zelèn (-êna -o)

    A) adj.

    1. verde; verdeggiante:
    zeleno listje foglie verdi
    bledo, rjavo, svetlo zelen verde pallido, marrone, chiaro
    grahasto, olivno, smaragdno, steklenično zelen verde pisello, oliva, smeraldo, bottiglia
    zelena polja campagna verde
    zeleni pas zona verde

    2. pren. verde, acerbo, immaturo; imberbe:
    jesti zeleno sadje mangiare frutta acerba
    zelena leta verde età

    3. pren. (zelo bled) pallido, smorto, verde:
    biti zelen od zavisti, strahu, jeze farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prižgati zeleno luč dare il beneplacito, il benestare
    pren. sesti za zeleno mizo sedere al tavolo delle trattative
    pren. priti na zeleno vejo riprendersi (economicamente), essere a cavallo
    bot. zelene alge alghe verdi, clorofite (sing. -e) (Chlorophyta)
    zool. zelena bičevnica driofide (Dryophis)
    pren. lov. zelena bratovščina i cacciatori
    kem. zelena galica vetriolo verde, solfato ferroso
    bot. zelena jelša ontano verde (Alnus viridis)
    bot. zelena lupina (pri orehih) mallo
    bot. zelena mušnica tignosa verde (Amanita phalloides)
    zool. zelena rega raganella (Hyla arborea)
    gastr. zelena solata insalata verde
    zool. zelena žolna picchio verde (Picus viridis)
    fot. zeleni filter filtro verde
    pog. hist. zeleni kader imboscati, disertori (dell'esercito austriaco nella I guerra mondiale)
    pog. kem. zeleni volk (bakrov acetat) acetato di rame, verderame
    zeleno steklo vetro da bottiglia

    B) zelêni (-a -o) m, f, n polit.
    na volitvah so zmagali zeleni i verdi hanno vinto alle elezioni
    suša je uničila vse zeleno la siccità ha danneggiato tutto il verde
    biti v zelenem essere vestito di verde
    inter. tristo zelenih! mille diavoli!
Število zadetkov: 16