-
centromediano m šport srednji branilec, prosti igralec
-
disassortito agg. trgov. v prosti prodaji
-
parafarmacēutico agg. (m pl. -ci) farm. v prosti prodaji
-
pensierino m
1. pomanjš. od ➞ pensiero:
fare un pensierino su qcs., farci un pensierino kaj si zaželeti
2. pog. pozornost, ljubeznivost
3. šol. (osnovnošolski) prosti spis
-
ponte
A) m
1. gradb. most:
ponte di calcestruzzo, di legno, di pietra betonski, lesen, kamnit most
ponte levatoio dvižni most
ponte mobile, girevole pomični most
ponte d'equipaggio voj. pontonski most
fare a qcn. i ponti d'oro komu slikati, obljubljati deveta nebesa
fare da ponte pren. biti opora, služiti kot opora
gettare un ponte postaviti, zgraditi most (tudi pren.);
tagliare, rompere i ponti pren. podreti vse mostove
2. ekst.
ponte radio radijski most
ponte aereo zračni most
testa di ponte voj. mostišče
3. navt.
ponte di coperta paluba, krov
ponte di passeggio sprehajalna paluba
ponte di volo vzletna steza (na letalonosilki)
4. gradb. oder
5. avto zadnji most
6.
ponte a bilico tehtnica z mostičkom
7. med. (zobni) mostiček
8. prosti dnevi (zaradi praznikov):
fare il ponte kombinirati proste dni
il ponte di Capodanno novoletni prazniki, prosti dnevi
B) agg. invar. prehoden; premostitven:
governo ponte prehodna vlada
legge ponte premostitveni zakon
-
s.l. kratica
1. športstile libero prosti slog
2. sine loco, senza luogo brez navedbe kraja
-
caduta f
1. pad, padec, padanje, izpadanje:
la caduta dei capelli izpadanje las
la caduta della grandine padanje toče
la caduta di un grave fiz. prosti pad telesa
caduta di tensione elektr. padec napetosti
caduta termica fiz. toplotni padec
caduta d'acqua slap
2. pren. padec; kapitulacija; propad:
la caduta dell'Impero Romano propad rimskega cesarstva
la caduta del governo padec vlade
3. ekst. greh
-
čàs (čása) m
1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo
2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi
3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia
4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo
-
délo (-a) n
1. lavoro; opera:
fizično, umsko delo lavoro manuale, intellettuale
kvalificirano delo lavoro qualificato
vreči se na delo buttarsi a lavorare
zagristi, zakopati se v delo darsi con accanimento a un lavoro
prenehati z delom finire, smettere di lavorare
začeti z delom cominciare a lavorare; cominciare un lavoro
2. (trud, napor) fatica, sforzo
3. (delanje, vezanje na neko področje) lavoro, opera, attività:
pedagoško, politično delo opera pedagogica, attività politica
pisateljsko delo opera, attività letteraria
4. (kar se uresničuje z delom) lavoro:
važno, zahtevno delo lavoro importante, impegnativo
gradbena, mizarska, obrtniška, vzdrževalna dela lavori edili, di falegnameria, artigianali, di manutenzione
hišna dela (opravila) lavori domestici, faccende
5. (kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju) opera; lavoro; prodotto:
dramska, pesniška, literarna dela opere drammatiche, poetiche, letterarie
(izdelek) industrijsko, ročno delo prodotto industriale, manufatto
6. (zaposlitev, služba) lavoro:
dobiti, iskati delo trovare, cercare lavoro
biti brez dela essere senza lavoro
odpustiti koga z dela licenziare qcn.
priložnostno, redno, sezonsko delo lavoro occasionale, saltuario, lavoro regolare, stagionale
honorarno, nadurno delo lavoro straordinario, a cottimo
dela prosti dnevi giornate non lavorative
izostanek od dela assenza dal lavoro
kmečko delo lavoro agricolo
delo v rudniku lavoro in miniera
delo pri stroju lavoro a una macchina
7. fiz. lavoro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. delitev dela divisione del lavoro
zal. izbrano delo opere scelte
zal. zbrano delo opera omnia
prisilno delo lavori forzati
delo ne more čakati il lavoro è urgente
propaganda je opravila svoje delo la propaganda ha raggiunto i suoi obiettivi
živeti od dela svojih rok vivere dei frutti del proprio lavoro
ne prijeti za nobeno delo non voler lavorare, essere uno sfaticato
(kaj) biti na delu agire, essere all'opera
(kaj) biti v delu starsi finendo
(kaj) biti nekoga delo essere opera di qcn.
delo gre (komu)
od rok il lavoro procede veloce
rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
mitol. Herkulova dela le fatiche di Ercole
delo skupščine i lavori dell'assemblea
delo na domu lavoro a domicilio
delo na črno lavoro nero
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
javna dela lavori pubblici
kazalo del in avtorjev indice delle opere e degli autori
to je delo mojih rok è opera delle mie mani
poročati o svojem delu rendere conto del proprio operato
jur. delo (in plačilo) sodnega izvedenca vacazione
šol. delo za določen čas precariato
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
po delu plačilo chi ben lavora, ben raccoglie
-
disingranare v. tr. (pres. disingrano) (disaccoppiare; disinnestare) strojn. ločiti, ločevati; izklopiti:
disingranare la marcia avto dati v prosti tek
-
elektrón (-a) m fiz. elettrone:
negativni elektron elettrone negativo
pozitivni elektron elettrone positivo, positrone
prosti elektron elettrone di conduzione, elettrone libero
valenčni elektron elettrone di valenza
-
fōlle
A) agg.
1. nespameten, neumen, nor, blazen (tudi pren.):
sei folle a tentare quest'impresa nor si, da se spuščaš v tako podjetje
avere un'idea folle imeti noro idejo
2. tehn. prazen, prost (tek motorja)
B) m
1. blaznež, norec:
sguardo da folle blazen pogled
2. tehn.
in folle v prostem teku:
mettere il motore in folle dati motor v prosti tek
-
franco1
A) agg. (m pl. -chi)
1. prost, oproščen:
merce franca di dogana, di dazio carine oproščeno blago
zona franca prosta carinska cona
porto franco prosta luka
franco muratore prostozidar
franco tiratore ostrostrelec; prosti strelec (kdor v parlamentu glasuje proti direktivam lastne stranke)
franco di porto oproščen poštnine (na račun pošiljatelja)
farla franca poceni, brez kazni se izmazati
2. odkrit, odkritosrčen, iskren:
discorso franco odkrite besede
voglio essere franco con te s tabo hočem biti odkrit
3. samozavesten; ponosen, drzen:
piglio franco samozavestna drža
andar franco biti samozavesten
B) avv. odkrito, neprisiljeno
-
impiegare
A) v. tr. (pres. impiēgo)
1. rabiti, uporabljati; vložiti, vlagati, investirati:
per arrivare in ufficio impiego mezz'ora da pridem v pisarno, porabim pol ure
impiegare il tempo libero izrabljati prosti čas
2. trošiti:
impiegare il denaro in cose inutili trošiti denar za nepotrebne stvari
3. najeti, najemati; zaposliti, zaposlovati:
l'hanno impiegato alla posta zaposlili so ga na pošti
B) ➞ impiegarsi v. rifl. (pres. mi impiēgo) zaposliti se
-
izvájati (-am) | izvêsti (-vêdem) imperf., perf.
1. mettere in atto, attuare; eseguire:
izvajati gradbena dela eseguire opere edilizie
šport. izvajati vaje na orodju eseguire esercizi sugli attrezzi
šport. izvajati prosti strel battere un calcio di punizione
2. eseguire (un brano musicale); (uprizarjati, igrati) presentare, dare
3. dedurre; concludere
4. (izpeljati, izpeljavati) lingv. derivare
5. lingv. formare:
izvajati superlativ formare il superlativo
-
kisík (-a) m kem. ossigeno (O):
med. aparat za kisik ossigenatore
dvovalentni kisik ossigeno bivalente
prosti kisik ossigeno libero
teh. tekoči kisik ossigeno liquido
-
lèt (-a) m
1. volo:
let ptičev, metuljev il volo degli uccelli, delle farfalle
let bombnikov il volo dei bombardieri
dolžina leta granate gittata del proiettile
ptica je v letu lovila mušice l'uccello cacciava i moscerini al volo
2. aer. (polet) volo:
odpovedati let disdire il volo
čarterski let volo charter
drsni let volo planato
linijski let volo di linea
nadzvočni let volo supersonico
nizki let volo radente
prosti let volo libero (con deltaplano)
strmoglavi let volo in picchiata
3. šport. volo (dal trampolino da sci)
4. navt. lato (del triangolo di percorso)
-
libero
A) agg. svoboden, prost:
uomo libero svoboden človek
essere libero di fare lahko delati
libero da pregiudizi brez predsodkov
ingresso libero prost vstop
tempo libero prosti čas
mondo libero polit. svobodni svet
libero arbitrio relig. svobodna volja
a piede libero pravo na prostosti
linguaggio libero opolzko govorjenje
libero professionista človek v svobodnem poklicu
libero docente naslovni docent
a ruota libera pren. nebrzdano, nekontrolirano
B) m šport liber
-
occupare
A) v. tr. (pres. ōccupo)
1. zasesti; zavzeti; okupirati:
il nemico occupò tutto il paese sovražnik je zasedel vso deželo
occupare un posto zasesti mesto, sedež; sesti
occupare un appartamento vseliti se v stanovanje
occupare il Palazzo d'Inverno pren. nasilno prevzeti oblast
2. biti (na položaju), imeti funkcijo, opravljati dolžnost; zaposliti, zaposlovati:
occupare la carica di segretario biti tajnik
l'hano occupato alle poste zaposlili so ga na pošti
3. zasesti, zasedati prostor:
le macchine occupano tutto il marciapiede avtomobili zasedajo ves pločnik
occupare la vista pren. ovirati pogled
4. (utilizzare) uporabiti, uporabljati; izkoristiti, izkoriščati:
occupare il tempo libero (con) izkoriščati prosti čas (s, z)
B) ➞ occuparsi v. rifl. (pres. mi ōccupo)
1. ukvarjati se (s, z), baviti se (s, z); skrbeti (za):
occuparsi di filatelia ukvarjati se s filatelijo
occuparsi degli ospiti skrbeti za goste
2. zaposliti, zaposlovati se:
occuparsi in una ditta di export zaposliti se v izvoznem podjetju
3. (impicciarsi) vtikati nos:
occuparsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
-
pàd (páda) m caduta; calo, flessione:
pad cen calo, flessione dei prezzi
fiz. prosti pad caduta libera