Franja

Zadetki iskanja

  • pomèn (-éna) m

    1. significato, senso, valore, accezione, uso:
    pomen besede je nejasen il significato della parola è poco chiaro
    prvotni pomen besede il significato originario, la base della parola
    leksikalni pomen besede il senso lessicale della parola
    preneseni pomen senso figurato
    slovnični pomen senso grammaticale; valore grammaticale
    v pomenu nel senso di
    Prešeren je pesnik v najvišjem pomenu besede il Prešeren è poeta nel senso più alto della parola

    2. (vitale) importanza, attualità, rilievo:
    cesta je za razvoj področja velikega pomena la strada è di grande importanza per lo sviluppo della zona
    šolstvo je dejavnost družbenega pomena la scuola è un settore di vitale importanza per la comunità

    3. pren.
    biti brez pomena, ne imeti pomena non avere senso, essere senza senso
    brez pomena je govoriti o tem non ha senso parlare di ciò
  • accezione f pomen, smisel
  • lēttera f

    1. črka:
    lettera maiuscola, minuscola velika, mala črka
    lettere cubitali, di scatola velike črke, črke velikega formata (v časopisu)
    scrivere qcs. a tutte lettere kaj napisati brez okrajšav; pren. kaj povedati jasno in glasno
    scrivere qcs. a lettere di fuoco pren. kaj ogorčeno napisati

    2. tisk (tiskarska) črka

    3. ekst. črka, (ožji) pomen:
    secondo la lettera della legge točno po zakonu, po črki zakona
    lettera morta pren. mrtva črka

    4.
    lettere pl. (facoltà di lettere) šol. filozofska fakulteta
    belle lettere leposlovje
    la repubblica delle lettere literarna srenja, literati

    5. pismo; dopis:
    lettera raccomandata ptt priporočeno pismo
    lettera espresso ptt ekspresno pismo
    lettera di affari poslovno pismo
    lettera circolare okrožnica
    lettera di credito ekon. akreditiv, kreditno pismo
    lettera di sollecitazione opomin
    lettera di porto, di vettura tovorni list, sprevodnica
    lettera di accompagnamento spremno pismo
    lettera di ringraziamento zahvalno pismo
    lettera d'invito (pisno) vabilo
    lettera di raccomandazione priporočilo
    lettera d'ufficio službeni dopis
    lettera di condoglianza sožalno pismo
    lettera di avviso obvestilo
    lettera minatoria grozilno pismo
    lettere credenziali akreditiv
    cassetta per le lettere, buca delle lettere ptt poštni nabiralnik

    6.
    lettere pl. (epistolario) pisma, zbirka pisem
  • sēnso m

    1. čut:
    i cinque sensi pet čutov
    organi dei sensi čutila
    errore dei sensi čutna prevara
    sesto senso šesti čut

    2.
    sensi pl. zavest:
    perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
    recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti

    3.
    sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
    piaceri dei sensi čutne naslade

    4. občutek:
    senso di colpa občutek krivde
    provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
    fare senso biti zoprn

    5.
    sensi pl. izraz (v pismih)
    con i sensi della mia stima s spoštovanjem

    6. čut:
    buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
    senso critico kritični čut, nepristranost
    senso estetico estetski čut
    senso morale moralni čut
    senso pratico praktičnost
    avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za

    7. smisel, pomen:
    senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
    senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
    doppio senso dvoumnost
    il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno

    8. način:
    in un certo senso na neki način, v nekem smislu
    rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno

    9. smer:
    nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
    senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer

    10. admin.
    a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
    ai sensi dell'articolo na podlagi člena
  • significato m

    1. pomen; smisel:
    significato proprio e figurato dobesedni in preneseni pomen
    parole senza significato nesmiselne besede

    2. jezik označenec

    3. pren. pomembnost, vrednost
  • uso2 m

    1. raba, uporaba:
    a uso di (namenjen) za:
    libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
    d'uso v rabi, običajen:
    effetti d'uso obleke, hišna oprava
    lingua d'uso govorni jezik
    prassi d'uso običajna praksa
    fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
    uso tessera za izkaznico:
    fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
    istruzioni per l'uso navodila za uporabo
    medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
    oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
    fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj

    2. uporaba (možnost uporabljanja):
    camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
    perdere l'uso della ragione biti ob razum
    riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge

    3. pravo služnost

    4. vaja

    5. navada, običaj:
    all'uso di po:
    piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
    uso pelle, seta imitacija kože, svile
    gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
    essere in uso biti v modi

    6.
    usi pl. uzusi

    7. raba; ekst. pomen:
    uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
    l'uso fiorentino florentinščina
    l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza
  • valore m

    1. veljava, vrednost

    2. vrednost, cena:
    campione senza valore ptt vzorec brez vrednosti
    oggetto di grande, di scarso valore dragocen, malo vreden predmet

    3. ekon. vrednost:
    valore aggiunto dodana vrednost
    imposta sul valore aggiunto davek na dodano vrednost
    valore nominale, reale nominalna, realna vrednost
    valore di mercato tržna vrednost

    4.
    valori pl. dragocenosti; dragulji

    5.
    valori pl. ekon. vrednostni papirji:
    Borsa valori Borza vrednostnih papirjev
    carta valori vrednostni papir
    valori bollati, valori di bollo znamke, kolki, kolkovani papir

    6. vrednost; pomembnost; uspešnost; veljavnost:
    per lui l'amicizia non ha alcun valore zanj je prijateljstvo nekaj nepomembnega
    questa legge non ha più valore ta zakon ni več veljaven

    7. vrednota:
    scala dei valori vrednostna lestvica
    i valori umani človeške vrednote

    8. mat., fiz. vrednost:
    valori massimi, minimi maksimalne, minimalne vrednosti

    9. glasba trajanje, vrednost

    10.
    con valore di, avere valore di v funkciji, biti v funkciji:
    avverbio con valore di aggettivo prislov v pridevniški funkciji

    11. pomen:
    il valore di un vocabolo besedni pomen

    12. hrabrost, junaštvo; pogum:
    atti di valore junaški podvigi
    con grande valore izredno pogumno
    medaglia al valore militare vojaško odlikovanje za hrabrost
    medaglia al valore civile odlikovanje za hrabrost v mirnem času

    13. umet.
    valori pl. valerji:
    valori cromatici, plastici barvni, plastični valerji
  • valorizzare v. tr. (pres. valorizzo)

    1. dvigniti, dvigovati, povečati vrednost (komu, čemu)

    2. pren. poudariti, poudarjati; izpostaviti, izpostavljati

    3. ekon. valorizirati; določiti, ugotoviti vrednost, pomen
  • passivante agg.

    1. kem. ki pasivira

    2. jezik ki daje pasivni pomen:
    si passivante brezosebno-pasivni členek
  • tecnificare v. tr. (pres. tecnifico) jezik dati besedi, izrazu strokovni pomen
  • affare m

    1. opravek, zadeva, naloga, stvar:
    sbrigare un affare importante, intricato, urgente opraviti važno, zapleteno, nujno zadevo
    affari pubblici, privati, di Stato javne, zasebne, državne zadeve
    ministro degli Affari Esteri minister za zunanje zadeve
    questo è affare suo to je njegova stvar
    fare di qcs. un affare di Stato pripisovati čemu pretiran pomen

    2. posel, kupčija:
    proporre, trattare, concludere un affare predlagati kupčijo, pogajati se o poslu, skleniti posel
    fare un buon affare skleniti dober posel
    uomo d'affari posloven človek, poslovnež
    dedicarsi agli affari posvetiti se poslom
    ritirarsi dagli affari umakniti se iz poslovnega sveta, prenehati s poslovno dejavnostjo

    3. afera, zadeva, proces:
    l'affare Dreyfus afera Dreyfus

    4. pog. zadeva, stvar; onè:
    un affare da nulla malenkost
    è un affare serio to pa je resna zadeva
    cos'è quell'affare? kaj pa je tisto onè?

    5. stan:
    persona di grande, alto, basso affare oseba uglednega, visokega, nizkega stanu
    donna di mal affare vlačuga
    gente di mal affare malopridneži
  • afirmatíven (-vna -o) adj. di affermazione, affermativo, asseverativo:
    razstava ima afirmativni pomen la mostra è importante ai fini dell'affermazione
    lingv. afirmativni stavki proposizioni affermative
  • allegōrico agg. (m pl. -ci) alegoričen:
    significato allegorico alegorični pomen
    poema allegorico alegorični ep
  • ampio agg. (m pl. -pi)

    1. prostoren, prostran, obsežen:
    sala ampia prostorna dvorana
    ampio corridoio prostoren hodnik

    2. udoben, širok:
    vestito ampio široka obleka

    3. številen, obilen:
    concedere ampie garanzie dati številna jamstva

    4. pren. nabuhel, širok:
    significato più ampio širši pomen
  • barattare v. tr. (pres. baratto) zamenjati, izmenjati:
    barattare un libro con un disco zamenjati knjigo za ploščo
    barattare due parole con qcn. pren. izmenjati s kom nekaj besed, pokramljati s kom
    barattare le carte in mano a qcn. pren. sprevračati, izkrivljati pomen besed nekoga
  • beséden (-dna -o) adj. di, della parola; di parole:
    besedni pomen significato della parola
    besedni red ordine delle parole
    besedni zaklad lessico
    besedna šala gioco di parole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    besedna analiza analisi grammaticale
    besedna zveza costrutto
    besedni boj logomachia
    lit. besedna figura tropo
    besedna igra calembour, bisticcio
    besedni napad catilinaria
    besedni okrasek rifioritura
  • cōgliere* v. tr. (pres. cōlgo)

    1. trgati; nabrati, nabirati; pobrati, pobirati (tudi pren.):
    cogliere un fiore utrgati cvet
    cogliere il frutto dei propri sforzi pobirati plodove svojega truda

    2. zgrabiti, pograbiti; zalotiti, zasačiti (tudi pren.):
    cogliere l'occasione pograbiti priliko
    cogliere la palla al balzo pren. pograbiti ugodno priliko
    lo colse una gran paura lotil se ga je velik strah
    cogliere qcn. in fallo, in flagrante koga zasačiti na delu

    3. zadeti (tudi pren.):
    cogliere nel giusto zadeti v polno

    4. pren. doumeti, uganiti:
    cogliere il significato nascosto doumeti skriti pomen
    cogliere al volo takoj razumeti
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • definire v. tr. (pres. definisco)

    1. določiti, določati; opredeliti, opredeljevati:
    definire il concetto di bellezza opredeliti pojem lepote
    definire un vocabolo razložiti pomen besede
    definire una persona opisati osebo

    2. poravnati:
    definire una lite poravnati spor
  • izmaličeváti (-újem) | izmalíčiti (-im) m imperf., perf. deformare, deturpare; snaturare, sciupare, guastare:
    izmaličevati pomen besede snaturare il senso della parola