obvládati (-am) | obvladováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. dominare, padroneggiare, superare, fronteggiare:
obvladati težek položaj fronteggiare una situazione difficile
2. controllare, avere il controllo; dominare; domare:
obvladati čustva dominare i propri sentimenti
obvladati nagone domare gli istinti
obvladovati položaj avere il controllo della situazione
3. padroneggiare, avere la padronanza, impadronirsi di; conoscere a fondo:
obvladati tehniko, teorijo conoscere a fondo la tecnica, la teoria
aktivno, pasivno obvladati jezik avere la padronanza attiva, passiva di una lingua
4. dominare, avere il dominio, il controllo di:
obvladati uvoz in izvoz avere il controllo (totale) dell'import e dell'export
5. essere preso da:
obvladal ga je nemir fu preso dall'inquietudine
B) obvládati se (-am se) | obvladováti se (-újem se) perf., imperf. refl. dominarsi, controllarsi, padroneggiarsi:
če je izzvan, se ne zna obvladati provocato, non sa dominarsi
Zadetki iskanja
- domare v. tr. (pres. domo)
1. krotiti
2. pren. (soggiogare; stroncare) udušiti, zadušiti:
domare la rivolta zadušiti upor
domare un incendio pogasiti požar
3. pren. (dominare) obvladati, obvladovati:
domare gli istinti obvladati nagone - dominare
A) v. tr. (pres. dōmino)
1. gospodovati; obvladati, obvladovati:
dominare i mari gospodovati nad morji
dominare una situazione obvladati položaj
dominare una lingua pren. obvladati jezik
2. ekst. (affascinare) očarati:
dominare l'uditorio očarati poslušalstvo
3. dominirati, stati nad:
il castello domina la città grad stoji nad mestom
4. pren. brzdati, premagovati:
dominare gli istinti premagovati nagone
B) v. intr.
1. gospodovati, vladati:
dominare sul popolo gospodovati ljudstvu
2. odlikovati se
3. groziti:
una minaccia di guerra civile domina sul paese državi grozi nevarnost državljanske vojne
4. pren. prevladati, prevladovati
C) ➞ dominarsi v. rifl. (pres. mi dōmino) obvladati se:
provocato, non sa dominarsi če je izzvan, se ne zna obvladati - fronteggiare v. tr. (pres. fronteggio)
1. upirati se, biti kos (komu, čemu), obvladati, spopasti se (s čim) (tudi pren.):
fronteggiare una situazione difficile spopasti se s težkim položajem
2. biti pred, nasproti:
l'edificio che fronteggia la scuola stavba, ki je nasproti šole - impadronirsi v. rifl. (pres. mi impadronisco)
1. polastiti se, prisvojiti si, osvojiti:
impadronirssi di qcs. polastiti se (česa)
il nemico si è impadronito della città sovražnik je osvojil mesto
2. obvladati, obvladovati:
in pochissimo tempo si è impadronito dell'inglese hitro je obvladal angleščino - padroneggiare
A) v. tr. (pres. padroneggio)
1. ukazovati (komu), gospodariti (nad), obvladovati (zlasti pren.)
2. obvladati, dobro poznati
B) ➞ padroneggiarsi v. rifl. (pres. mi padroneggio) obvladati se - soggiogare v. tr. (pres. soggiogo)
1. podjarmiti
2. obvladati, obvladovati - governare
A) v. tr. (pres. govērno)
1. voditi, upravljati:
governare l'azienda voditi podjetje
2. vladati:
governare con giustizia pravično vladati
3. skrbeti za, oskrbovati, vzdrževati, negovati:
governare il bestiame skrbeti za živino
governare un bambino skrbeti za otroka, negovati otroka
governare la famiglia skrbeti za družino
governare il fuoco skrbeti za ogenj, nalagati na ogenj
4.
governare il vino negovati vino
B) ➞ governarsi v. rifl. (pres. mi govērno) obvladati se, ravnati se:
governarsi bene dobro, udobno živeti - rēggere*
A) v. tr. (pres. rēggo)
1. držati:
reggere l'anima, il fiato coi denti pren. umirati, biti na koncu moči
reggersi la pancia dal gran ridere pren. pokati od smeha
reggere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo
2. držati; prenesti, prenašati (tudi pren.):
reggere l'acqua biti neprepusten za vodo
reggere la celia smejati se šali (na svoj račun)
reggere il vino prenesti vino, ne se opiti
3. jezik vezati se (s, z)
4. voditi, upravljati
B) v. intr.
1. prenesti, prenašati; vzdržati (tudi pren.):
non reggere alla fatica ne zdržati napora
reggere al confronto vzdržati primerjavo:
l'animo non mi regge di... ne upam si
2. trajati, vzdržati
3. biti dosleden, logičen; držati:
una tesi che non regge trditev, ki ne drži
C) ➞ rēggersi v. rifl. (pres. mi rēggo)
1. stati, držati se (pokonci, v ravnotežju):
non mi reggo in piedi per la stanchezza ne morem stati od utrujenosti
reggiti forte! drži se dobro! (tudi pren.)
2. pren. obvladati se - ritenere*
A) v. tr. (pres. ritēngo)
1. zadrževati; zaustaviti, zaustavljati; brzdati, obvladovati:
ritenere la voglia di partire obrzdati željo po odhodu
ritenere le lacrime zadrževati solze
2. odbiti:
ritenere una percentuale odbiti odstotek
3. soditi, misliti
B) ➞ ritenersi v. rifl. (pres. mi ritēngo)
1. knjižno obrzdati se, zadržati se, obvladati se
2. imeti, šteti se za - vincere*
A) v. tr. (pres. vinco)
1. premagati
2. zmagati v; dobivati:
vincere un concorso zmagati v natečaju
vincere una gara zmagati na tekmovanju
vincere la guerra zmagati v vojni
vincere una scommessa dobiti stavo
3. dobiti; zadeti:
vincere al poker igre dobiti pri pokru
vincere il premio Nobel dobiti Nobelovo nagrado
vincere un terno al lotto zadeti terno
4. pren. premagati; ukrotiti; obrzdati:
vincere il morbo premagati bolezen
vincere la passione brzdati, krotiti strast
vincere se stesso premagovati, obvladati se
5. pren. prepričevati
6. pren. premagati; prekositi, prekašati:
vincere ogni difficoltà premagati vse težave
vincere qcn. in abilità koga prekašati v veščini
vincere di limpidezza il cristallo prekašati kristal po čistosti
B) v. intr. zmagati:
vincere sulla carta pren. biti favorit (v športnem žargonu)
C) ➞ vincersi v. rifl. (pres. mi vinco) premagati se; obvladati se
PREGOVORI: chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja - correggia f (pl. -ge) jermen:
perdere la correggia pren. ne se obrzdati, ne se obvladati, strgati se z verige - familiare
A) agg.
1. družinski
2. domač:
avere familiare una lingua dobro znati jezik, obvladati jezik
3. pren. familiaren, preprost, neprisiljen, prijazen:
tono familiare neprisiljen ton, prijazen ton
4. pren. intimen, zaupen:
essere familiare con qcn. biti s kom v tesnih odnosih
alla familiare zaupno
B) m domači, družinski član - fatto2 m
1. dejanje; dejstvo:
un fatto strano nekaj čudnega
fatto d'arme oborožen spopad
fatto di sangue umor; krvav zločin
mettere qcn. di fronte al fatto compiuto postaviti koga pred izvršeno dejstvo
cogliere sul fatto qcn. zasačiti koga pri delu
passare a vie di fatto stepsti se
i fatti parlano chiaro pren. dejstva so neizpodbitna
in fatto di glede, kar zadeva
2. dogodek, slučaj:
raccontami come sono andati i fatti povej mi, kako se je vse zgodilo
il fatto sta, il fatto è che v resnici
3. stvar, zadeva, slučaj:
badare ai fatti propri brigati se zase, zanimati se za svoje stvari
andare per i fatti suoi oditi po svojih poslih
impicciarsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
sapere il fatto suo dobro obvladati posel; zavedati se svojih sposobnosti
dire a qcn. il fatto suo povedati komu, kar mu gre; povedati komu svoje
4. (v pleonastični rabi)
il fatto che sia partito ci dispiace molto zelo nam je žal, da si odšel - góvor (-a) m
1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
dar govora dono della parola
imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta
2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
svoboda govora libertà di parola
3. (pogovor) discorso:
napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
(v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'
4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
pog. imeti, držati govor tenere un discorso
nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
pozdravni govor indirizzo di saluto
slavnostni govor discorso ufficiale
nagrobni govor orazione funebre
5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
likovni govor linguaggio figurativo
lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
lingv. premi, direktni govor discorso diretto - impossessarsi v. rifl. (pres. mi impossēsso)
impossessarsi di prisvojiti, prisvajati si kaj; polastiti, polaščati se česa:
impossessarsi di una lingua obvladati jezik, naučiti se jezika - jêzik (-íka) m
1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida
2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata
3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete
4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua
5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale
6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue
7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole - mestiēre m
1. obrt; poklic:
mestiere di sarto krojaški poklic
conoscere il proprio mestiere dobro obvladati, poznati poklic, posel
i ferri del mestiere delovni instrumenti, delovno orodje
gli incerti del mestiere poklicne nezgode, poklicni spodrsljaji
fare il mestiere, quel mestiere evfemistično ukvarjati se s prostitucijo
fare tutti i mestieri ukvarjati se z vsem mogočim
il mestiere della spia poklic ovaduha, ovaduštvo
2. znanje, spretnost, veščina (pri nekem delu):
conoscere i trucchi del mestiere spoznati se na neko delo, poklic
impadronirsi del mestiere obvladati poklic
3.
mestieri pl. severnoital. domača opravila - môči (mórem)
A) imperf.
1. potere:
ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi
2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo
3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo
4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
ne morem ga videti non posso vederlo
ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano
5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
to bi moglo biti res potrebbe essere vero
jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere
6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo
7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto
B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...
C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora - mōrso m
1. ugriz, pik; ujedanje:
dar di morso ugrizniti; pren. užaliti
2. grižljaj
3. pren. cik, cikanje:
il morso dell'aceto cikanje kisa
4. pren. zbodljaj:
sente il morso dell'invidia žre ga zavist
5. pren. udarec, napad
6. brzda, žvala:
mettere il morso a qcn. natakniti nagobčnik; koga obvladati, obrzdati
allentare il morso pren. popustiti brzde
7. bot.
morso di rana žabji šejek (Hydrocharis morsus ranae)