Franja

Zadetki iskanja

  • aria f

    1. zrak:
    aria compressa stisnjen zrak
    aria condizionata klimatiziran zrak
    aria viziata slab zrak
    aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
    corrente d'aria prepih
    andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
    dare aria a una stanza prezračiti sobo
    discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
    a pancia all'aria ležeč vznak
    mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
    ancora in aria še v zraku (načrt)
    andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
    mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
    camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
    fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
    discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
    aver paura dell'aria bati se lastne sence
    non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
    parlare all'aria govoriti v veter
    missili aria-aria rakete zrak-zrak
    PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja

    2. podnebje:
    cambiare aria iti drugam
    aria! šalj. stran! izgini!

    3. veter, sapa:
    non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
    tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže

    4. pren. videz, izraz; obraz:
    che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
    aria stanca utrujen videz
    ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
    ha l'aria di voler piovere kaže na dež
    darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se

    5. glasba arija
  • castēllo m

    1. grad; trdnjava, utrdba:
    fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih

    2.
    castello di carta igre grad iz kart; pren. gradovi v oblakih, jalovo pričakovanje
    castello dei burattini lutkarska koliba

    3. gradb. podest

    4.
    letto a castello pograd

    5. navt.
    castello, castello di prua prednji krov

    6. šport plezalo
  • fabbricare v. tr. (pres. fabbrico)

    1. graditi, zidati:
    fabbricare un palazzo graditi palačo
    fabbricare sulla sabbia pren. graditi na pesku, na slabih temeljih

    2. delati, izdelati, izdelovati; proizvesti, proizvajati:
    fabbricare su ordinazione izdelati po naročilu

    3. pren. snovati, izmišljati si:
    fabbricarsi un alibi izmisliti si alibi, priskrbeti si alibi
    fabbricare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
  • grád (-ú) m castello, maniero; rocca:
    mogočen, utrjen grad un castello possente, fortificato
    obzidje gradu le mura del castello
    pren. hiša je pravi grad (razkošna) la casa è un vero palazzo
    pren. obljubljati zlate gradove promettere mare e monti
    gradove zidati v oblake fare castelli in aria
  • mare m

    1. morje:
    andare per il mare pluti
    colpo di mare močen val
    forza del mare jakost morja
    furia di mare morski vihar
    frutti di mare morske specialitete; školjke
    gente di mare pomorščaki
    in balia del mare prepuščen valovom, morskim tokovom
    in alto mare na odprtem morju
    il progetto è ancora in alto mare pren. načrt je še daleč od uresničitve
    lupo di mare pren. morski volk
    mare agitato, burrascoso nemirno, razburkano morje
    mare grosso viharno morje
    braccio di mare morska ožina
    buttare a mare pren. znebiti se česa, opustiti kaj
    cercare per terra e per mare iskati povsod
    portare acqua al mare pren. nositi vodo v morje, delati jalove stvari
    promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih; obetati zlate gradove
    una goccia nel mare pren. kaplja na dnu morja
    un mare senza fondo pren. brezno brez dna

    2. geogr.
    Mare Mediterraneo Sredozemsko morje
    Mare Adriatico Jadransko morje
    Mare del Nord Severno morje
    Mare Baltico Baltsko morje
    Mare Egeo Egejsko morje
    Mare Ionio Jonsko morje
    Mar Nero Črno morje
    Mar Rosso Rdeče morje

    3. geogr. morje (na Luni)

    4. morje, velika površina:
    mare di sabbia peščeno morje

    5. morje, velika količina, množina:
    versare un mare di sangue prelivati potoke krvi
    mare magno pren. ogromno
    PREGOVORI: l'acqua va al mare preg. denar se denarja drži
  • monte m

    1. gora, hrib:
    a monte proti vrhu, na vrhu
    a monte di nad
    promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih

    2. pren. gora, velik kup:
    a monti na kupe
    un monte di botte debele batine
    un monte di quattrini kup denarja

    3. igre kup (odvrženih kart):
    andare a monte pren. iti po vodi, propasti
    mandare a monte pren. onemogočiti, uničiti, zavoziti

    4. fond, sklad:
    monte premi nagradni sklad

    5.
    monte di pietà zastavljalnica

    6. anat.
    monte di Venere, monte del pube venerin griček
    PREGOVORI: loda il monte e attienti al piano preg. hvali goro, drži se doline
  • obétati (-am)

    A) imperf. promettere:
    obetati zvestobo promettere fedeltà
    obetati lepo prihodnost promettere un bell'avvenire
    meteor. meteorologi obetajo lepo vreme i meteorologi prevedono bel tempo
    pren. obetati hruške na vrbi, zlate gradove promettere mirabilia, mari e monti, promettere Roma e toma
    podpirati mlade ljudi, ki obetajo assistere, sostenere i giovani che promettono

    B) obétati se (-am se) imperf. refl. prevedersi, aspettarsi:
    obeta se nevihta si prevede un temporale
    ekst. obetajo se nam lepši časi ci si aspetta tempi migliori

    C) obétati si (-am si) imperf. refl. aspettarsi, attendere; ripromettersi:
    obetati si boljših uspehov aspettarsi maggiori successi
    letos si obetamo (pričakujemo) dobro letino quest'anno ci ripromettiamo un buon raccolto
  • oblák (-a) m

    1. nuvola, nube:
    nebo je pokrito z oblaki il cielo è coperto di nubi
    beli oblaki, deževni oblaki nuvole bianche, nuvole cariche di pioggia
    ekst. oblak prahu nuvola di polvere

    2. (velika skupina letečih, plavajočih živali) nuvolo (insetti, uccelli); branco (pesci)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nad mestom se je utrgal oblak sulla città si è abbattuto un violento nubifragio
    pren. pasti z oblakov cascare dalle nuvole
    pren. biti z glavo v oblakih avere la testa fra le nuvole
    pren. zidati gradove v oblake fare castelli in aria
    meteor. kopasti, slojasti oblak cumulo, strato
  • obljúbiti (-im) | obljúbljati (-am)

    A) perf., imperf. promettere (tudi ekst.):
    obljubljati zlate gradove, deveta nebesa promettere mirabilia, mari e monti, Roma e toma
    svečano obljubiti promettere in fede

    B) obljúbljati se (-am se) imperf. refl. prevedersi, essere previsto:
    obljublja se deževen dan si prevede una giornata piovosa

    C) obljúbljati si (-am si) imperf. refl. ripromettersi
  • promettere*

    A) v. tr. (pres. prometto)

    1. obljubiti, obljubljati:
    promettere mari e monti, promettere mirabilia obljubljati zlate gradove, deveta nebesa
    promettere in fede svečano obljubiti, prisegati
    promettere una ragazza in moglie zaročiti dekle

    2. pren. obetati:
    il maltempo promette di durare slabo vreme se bo nadaljevalo

    B) ➞ promettersi v. rifl. (pres. mi prometto) zavezati se; zaobljubiti se:
    promettersi a Dio zaobljubiti se Bogu
  • Rōma f geogr. Rim:
    Roma eterna večno mesto
    dire, promettere Roma e toma pog. obljubljati zlate gradove
    PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Rim ni bil zgrajen v enem dnevu
    tutte le strade conducono a Roma preg. vse ceste peljejo v Rim
  • tōma1 f
    promettere Roma e toma obljubljati zvezde z neba, obetati zlate gradove
  • zídati (-am) imperf.

    1. costruire, edificare, fabbricare:
    zidati temelje gettare le fondamenta
    zidati hišo costruire la casa

    2. pren. costruire:
    zidati filozofski sistem costruire un sistema filosofico

    3. pren. edificare, fondare:
    zidati družbo na demokratičnih temeljih edificare la società su basi democratiche
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. začeti zidati hišo pri strehi cominciare la casa dal tetto
    pren. zidati si gradove v oblake costruire castelli in aria
    pren. zidati na skalo costruire sulla roccia
  • zlát (-a -o) adj.

    1. d'oro; aurifero; aureo:
    zlati rudnik miniera d'oro
    zlati pesek sabbia aurifera
    zlata kovina oro, metallo biondo
    ekon. zlate rezerve riserve auree
    zlat prstan anello d'oro
    šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
    pog. zlat zob dente d'oro

    2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
    zlate nitke fili d'oro
    zlati lasje chioma bionda
    zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate

    3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
    zlata poroka nozze d'oro

    4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
    imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro

    5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
    zlato pravilo regola aurea
    zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori

    6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
    zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
    sanjati zlate sanje fare sogni d'oro

    7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
    izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
    zlata vreden delavec un ottimo operaio
    obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
    v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
    biti zlata jama essere una miniera d'oro
    vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
    imeti zlate roke avere le mani d'oro
    biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
    držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
    vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
    zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
    zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
    zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
    zlata mrzlica febbre dell'oro
    zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
    agr. zlata parmena parmena dorata
    zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
    bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
    ekon. zlata valuta valuta aurea
    med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
    ekon. zlate palice lingotti d'oro
    agr. zlati delišes deliziosa dorata
    bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
    film. Zlati lev Leon d'oro
    mat. zlati rez sezione aurea
    bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
    agr. zlato jabolko cachi mela
    mitol. zlato runo vello d'oro
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
    zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
    rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
Število zadetkov: 14