Franja

Zadetki iskanja

  • drúgič adv.

    1. in secondo luogo, la seconda volta; un'altra volta:
    drugič se oženiti sposarsi una seconda volta
    včasih se šali, drugič kriči una volta scherza, un'altra strilla
    da boš vedel za drugič così impari per un'altra volta

    2. (v zapovrstju na drugem mestu) secondo, in secondo luogo:
    knjiga obravnava prvič gospodarske, drugič politične razmere il libro tratta primo delle condizioni economiche, secondo di quelle politiche
  • secondariamente avv. drugič; drugotno, sekundarno
  • avarizia f

    1. skopost, skopuštvo:
    crepi l'avarizia! šalj. varčevali bomo kdaj drugič! kamor je šel bik, naj gre še štrik!

    2. redko lakomnost
  • bèt (-á) m

    1. mazza; clava:
    neumen ko bet essere duro di testa

    2. gambo (del fungo)
    PREGOVORI:
    enkrat z betom, drugič s psom vivere prima da gran signore, poi fare vita da cani
  • ênkrat adv.

    1. una volta:
    enkrat v življenju je bil bolan è stato malato una volta in vita sua
    enkrat pet je pet uno per cinque fa cinque
    zdravilo jemati enkrat dnevno prendere la medicina una volta al giorno
    tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena qui non ci possiamo stare, poco ma sicuro
    pog. gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come se fossero date una volta per sempre
    videla sem ga enkrat, dvakrat l'ho visto raramente, poche volte
    prepovedati komu kaj enkrat za vselej proibire qcs. a qcn. una volta per tutte

    2. (izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj dogaja)
    a) v preteklosti ali prihodnosti una volta:
    enkrat je živel oče, ki je imel tri sinove c'era una volta un padre che aveva tre figli
    b) v določenem času una volta:
    pa pridi enkrat popoldne vieni una volta dopopranzo
    c) enkrat, drugič una volta, un'altra:
    ura enkrat prehiteva, drugič zaostaja l'orologio una volta va avanti, un'altra indietro

    3. (izraža nestrpnost, nejevoljo) una buona volta:
    pusti že enkrat to družbo lascia stare una buona volta questa bella compagnia

    4. (izraža nastop česa po daljšem prizadevanju) una volta (che):
    ko enkrat stvar razumeš, ni težko una volta che hai capito, è facile

    5. pog. (nazadnje, končno) finalmente, infine:
    dolgo se je trudil, enkrat pa je le uspel aveva faticato a lungo, poi infine ce l'ha fatta
    PREGOVORI:
    enkrat z betom, drugič s psom prima vivere da pascià, poi fare vita da cani
    enkrat meni, enkrat tebi oggi a me, domani a te
    enkrat ni nobenkrat dare, fare qcs. una sola volta è come non darlo, farlo mai
    osel gre samo enkrat na led sbagliando s'impara
  • lékcija (-e) f

    1. šol. (enota v učbeniku) lezione

    2. (inštrukcija) lezione:
    dajati lekcije dare lezioni

    3. pren. (oster opomin, ukor) lezione, sgridata, punizione:
    dati komu pošteno lekcijo impartire a uno una severa lezione
    to naj ti bo za lekcijo drugič ciò ti serva di lezione (per un'altra volta)
  • lēpre f

    1. zool. zajec (Lepus):
    correre come una lepre pren. teči kot zajec
    vedere dove sta la lepre pren. videti, v katerem grmu tiči zajec
    pigliare la lepre col carro pren. delati po polževo

    2. šport zajec (tekač, ki diktira tempo)

    3. kulin. zajčje meso:
    spezzatino di lepre zajčja obara
    PREGOVORI: una volta corre il cane, una volta la lepre preg. enkrat teče pes, drugič zajec
  • luōgo m (pl. -ghi)

    1. kraj, mesto; prostor:
    far luogo narediti prostor, umakniti se; pravo pooblastiti, pooblaščati
    in luogo di namesto

    2. področje, dežela; kraj, mesto:
    i luoghi santi sveta dežela, Palestina
    luogo deputato pren. najprimernejše mesto
    sono intervenute le autorità del luogo prišli so predstavniki krajevnih oblasti

    3. zgradba, del zgradbe:
    luogo di culto cerkev
    luogo di pena kaznilnica
    luogo di decenza stranišče
    luogo pubblico javno mesto, javna zgradba

    4. pren. primeren čas, primeren trenutek:
    fare le cose a tempo e luogo narediti kaj ob primernem času in na primernem prostoru
    fuori luogo neprimeren
    aver luogo goditi se

    5. mesto (v nekem zaporedju):
    in primo, secondo, terzo luogo prvič, drugič, tretjič
    in primo luogo predvsem

    6. odlomek (knjige, spisa):
    luogo comune pren. obrabljena fraza, kliše
  • pès (psà) m

    1. cane:
    pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
    dražiti psa stuzzicare il cane
    voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
    ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
    pes maha z repom il cane scodinzola
    biti lačen kot pes avere una fame da lupi
    biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
    ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
    preganjati kot psa perseguitare come cani
    pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
    zebe me kot psa ho un freddo cane
    pozor, hud pes attenti al cane
    čistokrvni pes cane di razza
    hišni pes cane domestico
    lavinski pes cane da soccorso
    lovski pes cane da caccia
    pastirski pes cane pastore
    potepuški pes cane randagio
    službeni pes cane poliziotto
    pes čuvaj cane da guardia, mastino
    lov. pes sledec cane da seguito

    2. (v medmetni rabi)
    ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
    pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

    3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
    morala je na psu il morale è bassissimo
    hrana je pod psom si mangia da cani
    vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
    vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
    nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
    česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
    pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
    gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
    počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
    zool. morski pes pescecane, squalo
    zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
    astr. Veliki pes Cane Maggiore
    zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
    PREGOVORI:
    dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
    ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
    enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria
  • pōi

    A) avv.

    1. potem, zatem (časovno):
    o prima o poi non fa differenza prej ali potem ni nobene razlike
    il giorno del poi pren. šalj. nikoli, o svetem nikoli
    prima o poi prej ali slej
    a poi drugič, pozneje
    in poi poslej:
    d'ora in poi odslej naprej
    per poi za pozneje
    il giorno, la settimana, il mese, l'anno poi dan, teden, mesec, leto zatem

    2. potem (prostorsko):
    prima c'è l'incrocio, poi la piazza najprej je križišče, potem trg

    3. poleg tega, pa:
    quanto poi al compenso se ne riparlerà kar zadeva plačilo, se bomo domenili pozneje

    4. no, torej, pa, vendar:
    ti decidi poi a venire? no, boš prišel ali ne?

    B) m bodočnost, prihodnost:
    il prima e il poi preteklost in prihodnost
    il senno del poi poznejše izkušnje
  • secondo1

    A) agg.

    1. drugi:
    il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
    Federico II Friderik II.
    secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
    seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
    secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
    seconda elementare drugi razred osnovne šole
    ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
    figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
    in secondo luogo drugič
    minuto secondo sekunda
    innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
    passare a seconde nozze drugič se poročiti

    2. ekst. drug, drugačen:
    è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
    seconda casa vikend, počitniška hiša
    avere un secondo fine imeti skrivno namero

    3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
    albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
    di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
    notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
    oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
    fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
    non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
    passare in seconda linea postajati nepomemben

    4. knjižno ugoden

    B) m

    1. drugi, drugo

    2. kulin. druga, glavna jed

    3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
    in un secondo pren. v hipu, takoj

    4. sekundant

    5. navt. drugi oficir
  • stotíca (-e) f mat. cento; centinaio (pl. -ia):
    povsem zasluženo so Ljubljančani s stotico še drugič premagali Postojnčane del tutto meritatamente i lubianesi si sono imposti anche la seconda volta sui postumiesi con uno score sopra i cento canestri
  • trétjič adv.

    1. la terza volta:
    agr. tretjič orati interzare
    tretjič orati praho terziare

    2. (pri naštevanju)
    (prvič, drugič) tretjič (primo, secondo) terzo
  • védeti (vém) imperf.

    1. conoscere, sapere:
    vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
    ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

    2. (z nedoločnikom) sapere:
    ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

    3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
    ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

    4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
    odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
    knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
    imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
    iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

    5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
    mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

    6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
    tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
    veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
    nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
    bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
    pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
    pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
    imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
    dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
    ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
    napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
    vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
    čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
    ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
    pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
    pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
    pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
    obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
    ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
    pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
    stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
    drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
    PREGOVORI:
    več glav več ve uno solo non può saper tutto
  • žé adv.

    1. già; ormai:
    tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
    vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

    2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
    že ime vse pove il solo nome dice tutto
    že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

    3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
    bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

    4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
    prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
    to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

    5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
    zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

    6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
    daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
    ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
    jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

    7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
    kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

    8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
    piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

    9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
    kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

    10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
    iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

    11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
    ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
    bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

    12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
    kdo ga že išče chi è che lo cerca?
    kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

    13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
    naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

    14. že ... kaj šele già... figurarsi:
    že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

    15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
    že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
    kruha bo že il pane non ci mancherà
    kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
    kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
    kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela
Število zadetkov: 15