Franja

Zadetki iskanja

  • dobívati (-am) imperf. glej dobiti | dobivati
  • dobljèn (-êna -o) adj. ottenuto, avuto
    PREGOVORI:
    kakor dobljeno, tako izgubljeno con una si prendono e con l'altra si spendono; tanti presi, tanti spesi
  • doboríti se (-ím se) perf. knjiž. glej dobojevati
  • dóboš adj. inv. gastr.
    doboš torta torta doboš (specie di torta ungherese)
  • dobrína (-e) f

    1. bene:
    duhovne, materialne dobrine beni spirituali, materiali
    proizvajati dobrine produrre beni

    2. knjiž. qualità, virtù
  • dôbro adv.

    1. bene:
    dobro zaslužiti guadagnare bene
    dobro (srečno, uspešno)
    končati se finire bene
    dobro nositi se (biti trpežen) portarsi bene
    dobro (toplo)
    obleči se vestirsi bene
    dobro (drago)
    prodati vendere bene, caro
    dobro videti, slišati vedere, sentire bene
    dobro (v izobilju, lagodno)
    živeti vivere bene

    2. (izraža temeljitost dejanja) bene:
    dobro očistiti pulire bene
    dobro (močno, trdno)
    pritrditi fissare bene
    dobro (varno)
    shraniti conservare bene
    iz dobro poučenih virov se je zvedelo da fonti bene informate si è saputo
    (kot podkrepitev) dobro veš, da ne morem lo sai bene che non mi è possibile

    3. (poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena:
    zbudili so ga, ko je komaj dobro zaspal lo svegliarono che s'era appena addormentato

    4. v povedni rabi za izražanje:
    a) primernosti, koristnosti bene:
    dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi sarebbe bene consigliarsi anche con gli altri
    b) dobro bi ... za izražanje želje, trditve bene:
    dobro bi bilo manj govoriti, pa več delati sarebbe bene parlare di meno e fare di più
    c) za izražanje precejšnje zadovoljnosti okoliščin bene:
    pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati adesso state bene, non avete di che lamentarvi

    5. eliptično za izražanje zadovoljstva, presenečenja nad čim meno male:
    dobro, da ni zamudil meno male che non abbia fatto tardi
    še dobro, da ga poslušajo meno male lo ascoltano

    6. v medmetni rabi za izražanje privolitve, pritrjevanja, nevoljnega sprijaznenja bene:
    dobro, pa naj bo po tvojem bene, sia come vuoi tu
    dobro, zdaj vidim, kaj je v stvari bene, adesso vedo come stanno le cose
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dobro deti fare bene; far piacere
    dobro se goditi stare bene
    dobro se počutiti stare bene, sentirsi bene; ekst. trovarsi bene
    biti dobro podkovan v čem essere ferrato in qcs.
    biti dobro zapisan pri kom godere di una buona riputazione presso qcn.
    pren. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare
  • dobrodélen (-lna -o) adj. benefico; di beneficenza:
    dobrodelna prireditev festa, spettacolo di beneficenza
    dobrodelna ustanova ente benefico, pio istituto
    v dobrodelne namene a scopo di beneficenza, a scopi benefici
  • dobrodôšlica (-e) f (cordiale, amichevole) accoglienza, benvenuto:
    prirediti dobrodošlico fare accoglienza
    izreči dobrodošlico dare, porgere il benvenuto
  • dobroimétje (-a) n ekon. deposito;
    dobroimetje pri banki deposito bancario
  • dobróta (-e) f

    1. bontà, benevolenza

    2. bene; favore, premura, attenzione:
    izkazovati dobrote fare del bene a; usare attenzioni, premure verso qcn.

    3. (dobra jed ali pijača) leccornia; cibo prelibato, bevanda prelibata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jur. pravna dobrota divieto di testimoniare
    pren. sama dobrota ga je è la bontà in persona
    PREGOVORI:
    dobrota je sirota il mondo è ingrato
  • dobrotljív (-a -o) adj. glej dobroten
  • dobrotljívost (-i) f glej dobrotnost
  • dobrovíta (-e) f bot. lantana, viburno (Viburnum lantana)
  • dobrovóljec (-ljca) m star. glej prostovoljec
  • dobrožívček (-čka) m dem. od dobroživec simpatico buontempone
  • doccia f (pl. -ce)

    1. gradb. strešni žleb; raka, korito; kanal:
    a doccia žlebast:
    scalpello a doccia žlebasto dleto

    2. prha; ekst. prhanje:
    fare, farsi una doccia oprhati se
    doccia fredda pren. hladna prha
  • docènt (-ênta) | -ka (-e) m, f šol. docente (universitario);
    privatni docent libero docente
  • docēnte

    A) agg. šol. učen, ki uči:
    personale docente učno osebje

    B) m, f šol.

    1. učitelj, učiteljica

    2. docent, docentka:
    libero docente privatni docent
  • docentúra (-e) f šol. docenza:
    dobiti, doseči docenturo ottenere la docenza
  • docēnza f šol. docentura:
    ottenere la docenza in greco doseči docenturo za grščino
Število zadetkov: 10000