Franja

Zadetki iskanja

  • stellato

    A) agg.

    1. zvezden, zvezdnat:
    cielo stellato zvezdnato nebo
    bandiera stellata zvezdnata (ameriška) zastava; ekst. posut

    2. zvezdast, zvezdi podoben:
    ricamo stellato obrt zvezda

    3. veter. z zvezdo, zvezdasto liso (konj)

    B) m zvezdnato nebo
  • buōno1

    A) agg.

    1. dober:
    un'anima buona dobra duša
    buona volontà dobra volja
    buona donna pog. evfemistično cipa

    2. krotek, miren, priden:
    un buon ragazzo priden fant
    un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
    buono come il pane dober kot kruh
    alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
    mangiare alla buona jesti po domače
    una riparazione alla buona zasilno popravilo
    siate buoni bodite pridni!
    mare buono mirno morje

    3. prijazen, vljuden:
    buone maniere vljudnost, olikanost
    fare buon viso prijazno sprejeti
    con le buone prijazno, zlepa
    con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
    tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
    buoni uffici pravo posredovanje:
    richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
    una buona parola dobra beseda, priporočilo
    di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
    di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

    4. dober, sposoben, ustrezen:
    un buon medico dober zdravnik
    buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
    essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
    essere in buono stato biti dobro ohranjen
    una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
    essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

    5. dober, koristen, ugoden:
    buoni affari dobri posli
    a buon mercato poceni
    buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
    buone feste vesele praznike!
    Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
    nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
    avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

    6. dober, pravičen:
    battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
    a buon diritto upravičeno
    questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

    7. dober, velik, obilen:
    un buon tratto di strada dobršen del poti
    un'ora buona debela ura, dobra ura
    di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
    di buon passo hitro
    di buona lena energično, pridno

    8. dober, ugleden, bogat:
    buona famiglia dobra, ugledna družina
    buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

    9. dober, lep, prijeten:
    essere in buona compagnia biti v dobri družbi
    buona cera dober, zdrav videz
    fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
    darsi buon tempo pren. zabavati se

    10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

    B) m (samo sing.)

    1. dobro:
    essere un poco di buono biti malopridnež
    buon per me na mojo srečo

    2. lepo vreme:
    la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

    3. (z okrepljenim pomenom)
    ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

    4. (f -na) dober človek:
    i buoni e i cattivi dobri in zli
  • camicia f (pl. -cie, -ce)

    1. srajca:
    camicia di cotone, di lana, di nailon bombažasta, volnena, najlonska srajca
    camicia a righe črtasta srajca
    camicia a scacchi karirasta srajca
    camicia inamidata škrobljena srajca
    camicia da notte spalna srajca
    camicia di forza prisilni jopič; pren. prisila
    in maniche di camicia golorok, v sami srajci, brez suknjiča
    ridursi in maniche di camicia pren. popolnoma obubožati
    giocarsi anche la camicia pren. izgubiti vse (v igri)
    avere la camicia sudicia pren. čutiti se krivega, imeti maslo na glavi
    darebbe la camicia še srajco bi slekel
    nato con la camicia pren. pod srečno zvezdo rojen
    sudare sette camicie pren. garati kot črna živina
    uova in camicia kulin. poširana jajca

    2. hist. polit.
    camicie rosse garibaldinci
    camicie nere črne srajce, fašisti
    camicie brune rjave srajce, nacisti

    3. voj. mornarska bluza

    4. tehn. plašč, okrov, ohišje

    5. pisarn. mapa
  • cattivo agg.

    1. slab, hudoben:
    un cattivo soggetto slab človek, sumljiv človek; neprijazen, oduren:
    cattive maniere neprijazno obnašanje; slab, neprimeren:
    buon uomo e cattivo marito dober človek, a slab mož; neubogljiv, neposlušen:
    una cattiva scolaresca neposlušen razred, neposlušni učenci; osoren, neprijazen:
    avere un cattivo carattere biti po značaju osoren; pog. nemiren, neubogljiv, siten:
    oggi il bambino è cattivo danes je otrok poreden

    2. nepošten, vreden graje:
    avere cattive intenzioni imeti nepoštene namene

    3. nevaren, nezdrav, slab:
    aria cattiva slab zrak
    tempo cattivo slabo vreme
    mettersi al cattivo slabšati se (vreme), postajati razburkano (morje);
    essere su una cattiva strada pren. biti na slabi poti
    frequentare cattive compagnie zahajati v slabo družbo

    4. slab, nekvaliteten:
    merce cattiva slabo blago

    5. neprijeten:
    odore, sapore, alito cattivo neprijeten vonj, okus, zadah
    sapere di cattivo biti pokvarjen (hrana)

    6. slab, neugoden:
    un cattivo affare slab posel
    farsi cattivo sangue pren. hudovati se, delati si hudo kri
    aver cattivo sangue con uno pren. koga sovražiti
    essere di cattivo umore biti slabe volje, slabo razpoložen

    7. slab, oslabel:
    cattiva memoria slab spomin

    8. zel, nesrečen:
    cattiva sorte zla usoda, nesreča
    essere nato sotto una cattiva stella pren. roditi se pod nesrečno zvezdo

    9. slab, boleč:
    cattiva notizia slaba vest

    10. slab, hud:
    cattiva digestione slaba prebava
    tosse cattiva hud kašelj
  • cuffia f

    1. ženska čepica, kapa, avba:
    cuffia da bagno kopalna kapa
    uscire per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti, zmazati se
    esser nato con la cuffia pren. roditi se pod srečno zvezdo, biti srečko

    2. slušalka

    3. gled. šepetalnica
  • nascere* v. intr. (pres. nasco)

    1. roditi se:
    nascere di, da poveri genitori roditi se revnim staršem, v revni družini
    nascere povero, ricco roditi se reven, bogat
    nascere bene roditi se v plemeniti, bogati družini
    nascere con la camicia, vestito imeti srečo
    essere nato sotto cattiva stella roditi se pod nesrečno zvezdo
    nascere cieco, muto biti od rojstva slep, nem
    essere nato ieri biti hudo naiven
    essere nato con gli occhi aperti biti zvit, pretkan
    nascere musicista, poeta biti rojen glasbenik, pesnik

    2. ekst. roditi se; pognati, poganjati; zrasti; pojaviti, pojavljati se: izvirati (reka); vziti, vzhajati (sonce):
    l'Arno nasce dal Falterone Arno izvira izpod Falterona
    al bambino sono nati due dentini otroku sta zrasla zobka
    nascere come funghi rasti, poganjati kot gobe

    3. pren. zrasti, nastati (dejavnost):
    è nata una nuova fabbrica zrasla je nova tovarna

    4. pren. izvirati; roditi, porajati se:
    nascono forti sospetti porajajo se močni sumi
    PREGOVORI: chi nasce di gatta piglia i topi al buio preg. kar mačka rodi, rado miši lovi
  • nesréčen (-čna -o) adj.

    1. infelice:
    nesrečna ljubezen amore infelice

    2. sfortunato, disgraziato, sventurato; infausto, nefasto, funesto, cattivo:
    roditi se pod nesrečno zvezdo essere nati sotto una cattiva stella
    nesrečni dnevi i giorni nefasti

    3. pren. (poudarja pomen samostalnika) benedetto, maledetto:
    ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila questo maledetto vizio del bere finirà col rovinarlo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti nesrečen, da se kamnu smiliš essere infelice da far piangere i sassi
    imeti nesrečne roke sballarle tutte
    trinajst je nesrečna številka il tredici è numero sfortunato
    kraj nesrečnega imena luogo infausto
  • pod prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k spodnji strani) sotto:
    zlesti pod mizo strisciare sotto il tavolo
    zlesti pod odejo mettersi sotto le coperte

    2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
    skriti se pod psevdonim nascondersi sotto uno pseudonimo

    3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a, ad; in:
    prestopek spada pod člen 8 il reato è contemplato dall'art. 8, rientra nell'art. 8

    4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
    standard je padel pod minimum il tenore di vita è sceso sotto il minimo

    5. (za izražanje podreditve) sotto:
    priti pod tujo oblast cadere sotto il dominio straniero

    6. (časovno, 'proti') verso:
    priti pod večer venire verso sera

    7. sotto:
    peljati zapornika pod stražo v zapor condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni
    pren. biti rojen pod srečno zvezdo essere nato sotto buona stella
    trg. kupiti, prodati pod ceno comprare, vendere sotto costo
    peljati koga pod roko portare qcn. sottobraccio, a braccetto
    kopati pod zemljo scavare sottoterra

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na spodnji strani) sotto:
    letalo kroži pod oblaki l'aereo vola sotto le nuvole
    plavati pod vodo nuotare sott'acqua

    2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
    potovati pod tujim imenom viaggiare sotto falso nome

    3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a:
    pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali delitev dobička al punto due dell'ordine del giorno si è discussa la ripartizione degli utili

    4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
    otroci pod desetimi leti i bambini sotto i dieci anni di età

    5. (za izražanje podrejenosti, za izražanje razmer) sotto:
    orkester pod taktirko znanega dirigenta l'orchestra, diretta dal noto direttore, sotto la direzione del noto direttore
    pod Avstrijo sotto l'Austria
    pod Napoleonom so bile osnovane Ilirske province sotto Napoleone furono create le Province Illiriche

    6. (za izražanje sredstva, orodja za dejanje) sotto, a:
    opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio

    7. (za izražanje vzroka) sotto:
    opotekati se pod težkim bremenom barcollare sotto un carico pesante
    jez je popustil pod pritiskom vode la diga cedette sotto la pressione dell'acqua

    8. (za izražanje okoliščin dogajanja) sotto, a:
    kupovati pod ugodnimi pogoji acquistare a condizioni favorevoli

    9. (za izražanje merila, vodila) sotto; pena:
    kajenje je pod kaznijo prepovedano è proibito fumare, pena la multa
    izpovedati pod prisego confessare sotto giuramento
    evf. vse gre podenj si fa tutto addosso
    biti pod častjo, da bi ... essere un punto d'onore a non...
    opombe navajati pod črto fare le annotazioni a pie' di pagina
    bolnika imeti pod kisikom dare l'ossigeno al malato
    pren. biti pod ključem essere in gattabuia
    pren. biti pod kritiko essere pessimo (articolo, scritto e sim.)
    plaz ga je zasul pod seboj rimase sepolto sotto la valanga di neve
    agr. saditi pod motiko piantare nel buco praticato dalla zappa
    kaj objaviti pod lažnim imenom pubblicare qcs. sotto falso nome
    spati pod vedrim nebom dormire allo scoperto
    (ki se nahaja) pod gričem pedecollinare
    pod ključem sotto chiave
    navt. pod krovom, pod palubo sottocoperta
    grad. (ki se nahaja) pod nivojem ceste interrato
  • quando

    A) avv. kdaj:
    quando l'hai saputo? kdaj si to zvedel?
    dimmi quando verrai povej mi, kdaj boš prišel
    chissà quando, Dio solo sa quando kdove, bogve kdaj
    da quando od kdaj:
    da quando mi aspetti? od kdaj me čakaš?
    di quando od kdaj:
    di quando sono questi giornali? od kdaj so tile časopisi?
    fino a quando do kdaj, doklej
    per quando kdaj:
    per quando sarai pronto? kdaj boš pripravljen?

    B) cong.

    1. ko, kadar:
    quando sarai grande, capirai meglio ko odrasteš, boš bolje razumel
    quando penso alle promesse dei politici, mi viene una rabbia kadar pomislim na obljube politikov, pobesnim
    quand'ecco in glej, naenkrat
    quando che sia prej ali slej

    2. (uvaja klicalni stavek)
    quando si nasce con la camicia! če se človek rodi pod srečno zvezdo!
    quando si dice la sfortuna! smola pa taka!

    3. (adverzativno) medtem ko, pa:
    chiede i danni quando il vero danneggiato sono io on zahteva odškodnino, pravi oškovanec pa sem jaz

    4. pog. če, ko:
    quando c'è la salute, c'è tutto če je zdravje, je vsega

    C) m invar. trenutek, okoliščina, čas:
    voglio notizie precise sul come e sul quando del fatto zahtevam natančne podatke o tem, kako in kdaj se je to zgodilo
  • rodíti (-ím)

    A) perf., imperf.

    1. partorire, dare alla luce; procreare, generare; (roditi mladiče) figliare:
    roditi v porodnišnici partorire nell'ospedale di maternità
    rodila mu je dosti otrok gli diede molti figli
    samica rodi večkrat na leto la femmina figlia più volte all'anno

    2. (dati sadeže) produrre, fruttificare; prolificare, rampollare:
    nekatere jablane rodijo vsako leto alcuni meli fruttificano ogni anno

    3. pren. procurare, portare, dare:
    tako gospodarjenje ne rodi uspehov una gestione così non produce risultati
    pren. v eni uri je moral roditi članek in un'ora doveva sfornare un articolo
    bil je tak, kot ga je rodila mati era nudo come l'aveva fatto la madre
    PREGOVORI:
    kar mačka rodi, miše lovi chi nasce di gatta piglia i topi al buio

    B) rodíti se (-ím se) perf., imperf. refl.

    1. nascere, venire alla luce; provenire, originare:
    rodil se je pred dvesto leti blizu Bleda nacque due secoli fa nei pressi di Bled
    roditi se v kmečki družini provenire, nascere da famiglia contadina
    roditi se reven, bogat nascere povero, ricco
    roditi se v plemeniti, bogati družini nascere bene
    roditi se pod nesrečno zvezdo esser nato sotto una cattiva stella

    2. (nastati, pojaviti se) formarsi; essere fondato:
    televizija se je rodila v Ameriki la televisione nacque in America
    društvo se je rodilo pred sto leti la società fu fondata cent'anni fa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. misel se je rodila v njegovi glavi un pensierogli balenò nel cervello
    roditi se v zakonu nascere figlio legittimo
    pren. tresla se je gora, rodila se je miš la montagna ha partorito il topo
    roditi se prezgodaj nascere precocemente, prematuramente
    počutiti se, kot bi se na novo rodil sentirsi come rinato
    PREGOVORI:
    pesnik se rodi, govornik se postane poeti si nasce, oratori si diventa
  • sotto

    A) prep.

    1. pod:
    andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
    finire sotto una macchina končati pod avtom
    mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
    ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

    2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
    andare sotto le armi pren. iti k vojakom
    avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
    dormire sotto le stelle spati na prostem
    non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

    3. pren. pod; za vladavine:
    avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
    la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

    4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
    condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
    essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
    la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
    tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

    5. pod (modalno); z, iz:
    caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
    pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
    guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

    6. zaradi, iz:
    fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

    7. pred:
    sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

    B) avv.

    1. spodaj, dol:
    di sotto spodaj, od spodaj
    più sotto niže
    sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
    protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
    andare sotto leči (pod odejo)
    mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
    mettere sotto qcn. avto povoziti koga
    mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

    2. naprej; niže:
    vedi sotto glej v opombi

    3. spodaj (na sebi):
    sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
    farsela sotto pog. podelati se

    C) agg. invar.
    sotto, di sotto spodnji:
    il piano di sotto spodnje nadstropje

    Č) m invar. spodnji del
  • sréčen (-čna -o) adj.

    1. felice; prospero; radioso:
    počutiti se srečnega sentirsi felice
    srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
    srečni časi tempi felici

    2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
    srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace

    3. fortunato; beato:
    srečni dobitnik il fortunato vincitore
    naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
    pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
    roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella

    4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
    srečno pot! buon viaggio!
    srečni dogodek il fausto evento

    5.
    srečen konec lieto fine, happy end
  • stella f

    1. astr. zvezda:
    stella doppia, tripla dvojna, trojna zvezda
    stella cadente, filante meteor
    stella caudata, cornuta, crinita komet, zvezda repatica
    stella polare severnica

    2. ekst.
    stelle erranti, lucenti planeti
    stelle medicee Jupitrovi sateliti
    andare, salire alle stelle povzpeti se zelo visoko; močno se podražiti (cene)
    portare qcn. alle stelle pren. koga kovati v zvezde
    vedere le stelle pren. videti vse zvezde

    3.
    stelle pl. nebesa

    4.
    stelle pl. pren. oči

    5. usoda:
    nascere sotto una buona, una cattiva stella roditi se pod srečno, nesrečno zvezdo

    6. ekst. zaščitnik

    7. pesn. krasotica; ljubljena ženska; pog.
    stella mia! srček moj! (v ljubkovalnih izrazih)

    8. zvezda; zvezdnik, zvezdnica

    9. ekst. zvezda (predmet, naprava):
    a stella zvezden
    collegamento a stella elektr. zvezdna vezava
    stelle filanti papirnate kače
    stella dello sperone kolesce ostroge

    10. navt., šport zvezda

    11. veter. zvezda

    12.
    la stella di Davide judovska zvezda
    stella rossa rdeča zvezda
    generale a quattro stelle general s štirimi zvezdami
    ristorante a quattro stelle restavracija s štirimi zvezdami

    13. bot.
    stella alpina planika (Leontopondium alpinum)
    stella di Natale kolesnik, mleč (Euphorbia pulcherrima)

    14. zool.
    stella di mare, stella marina (asteria) navadna morska zvezda (Asterias rubens)

    15.
    stelle kulin. zvezdice (vrsta testenin)

    16. tisk zvezdica, asterisk
  • zvézda (-e) f

    1. astr. stella, astro:
    zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo le stelle brillano, splendono
    dvojna, trojna zvezda stella doppia, tripla
    zvezda danica, zvezda večernica stella del mattino, Lucifero; stella vespertina, Espero
    zvezda repatica stella caudata, cometa
    zvezda severnica stella polare
    medičejske zvezde stelle medicee

    2. (lik s koničastimi kraki) stella:
    peterokraka, šesterokraka zvezda stella a cinque, a sei punte

    3. polit., voj. stella:
    rdeča zvezda na kapi la stella rossa sul berretto
    Davidova zvezda la stella di Davide
    general s petimi zvezdami generale a cinque stelle

    4. vet. (znamenje na čelu živali) macchia, stella bianca

    5. (slavna igralka, pevka) stella, diva, astro, vedette, star; (znana oseba na kakem področju) stella, star:
    filmska zvezda una diva dello schermo, della celluloide
    varietejska zvezda un astro, una vedette del varietà
    nogometna zvezda una stella, un divo del calcio

    6. (kar usodno vpliva na potek človekovega življenja) stella:
    slediti svoji zvezdi seguire la propria stella
    verjeti v zvezde credere nelle stelle, negli astri
    zanjo bi sklatil zvezdo z neba per lei farei l'impossibile, ruberei la luna
    udaril se je, da je videl vse zvezde battè la testa tanto forte da vedere le stelle
    kovati koga v zvezde portare qcn. alle stelle
    tako je bilo zapisano v zvezdah era scritto nel destino
    roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto buona stella, con la camicia
    pren. segati za zvezdami dare la scalata alle stelle

    7. obrt. ricamo stellato

    8. elektr. collegamento a stella
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vrtn. božična zvezda stellaria (Stellaria)
    vitezova zvezda amarillide d'inverno (Amariyllis belladonna)
    zool. morske zvezde stelle marine (sing. -a) (Asteroidae)
Število zadetkov: 14