Franja

zvenèč (-éča -e) adj.

1. sonante, squillante, sonoro:
zveneč smeh risa argentine
lingv. zveneči glas voce sonora

2. pren. (ugleden) famoso, prestigioso; rinomato

3. altisonante

sonante¹ agg.

1. zveneč, žvenketajoč:
moneta sonante kovanec; ekst. gotovina

2. pren. odmeven, sijajen; jasen, prepričljiv

sonōro

A) agg.

1. zvočen; odmeven

2. sonoren, zvonek; ekst. glasen, gromek, hrupen

3. pren. visokodoneč, zanesen, napihnjen

4. jezik sonoren, zveneč

5. film
cinema sonoro zvočni film

B) m film

1. zvočni film

2. zvočna sled

soglásnik (-a) m lingv. consonante:
zveneč, nezveneč soglasnik consonante sonora, sorda
guturalni, labialni, palatalni soglasnik (consonante) gutturale, labiale, palatale