zvók (-a) m suono; rumore; tono; nota:
dolg, oster, zamolkel zvok suono lungo, aspro, cupo
kovinski, votel zvok suono metallico, cavernoso
čistost zvoka purezza, limpidezza del suono
dušilec zvoka voj. silenziatore; muz. sordina
hitrost zvoka velocità del suono
mešalec zvoka mescolatore del suono
oddajnik, odjemnik zvoka generatore acustico, fonorivelatore, pick-up
ojačevalnik zvoka amplificatore del suono
reprodukcija, snemanje zvoka riproduzione del suono; registrazione, incisione del suono
zvoki harmonike, trobente il suono della fisarmonica, della tromba
zvoki vojaške godbe il suono della banda militare
Zadetki iskanja
- diana f
1. knjižno danica
2. ekst. voj. budnica; zvok, glas trobente - nōta f
1. znak, znamenje
2. glasba nota; ekst. beseda, zvok, naznanilo:
le sette note sedem not
a chiare note jasno, odkrito
le dolenti note žalostne besede
mettere la nota allegra, triste pren. razveseliti, razžalostiti, ubrati vesele, žalostne strune
trovare la nota giusta, falsa zadeti pravo, napačno struno
3. opomba, zaznamek, beležka; pren. poudarek, upoštevanje:
taccuino per le note beležnica, notes
prendere nota zabeležiti
4. opomba, citat; pripomba
5. nota:
nota diplomatica diplomatska nota
6. račun, faktura; seznam:
la nota della sarta račun šivilje
la nota dei libri di testo seznam učbenikov
7. pravo, trgov.
nota di accredito dobropis, knjiženje v dobro
nota di addebito bremenopis, knjiženje v breme
nota di consegna dostavnica
nota di mediazione posredniška pogodba - rumore m
1. šum; zvok; hrup; trušč; ropot:
rumore assordante, lieve oglušljiv hrup, komaj slišen šum
fare rumore delati hrup, ropotati
difesa dal rumore zaščita pred hrupom
inquinamento da rumore onesnaževanje, onesnaženost s hrupom
2. tehn. šum
3. film
colonna dei rumori (colonna sonora) zvočna sled
4. med. šum:
rumori cardiaci, bronchiali srčni, bronhialni šumi
5. pren. govorica; čenča; glas:
la notizia ha destato in città grande rumore novica je sprožila v mestu plaz govoric - suōno m
1. glas, zvok:
suono alto, basso visok, nizek zvok
suono chiaro, cupo jasen, zamolkel zvok
il suono del campanello, del martello glas zvonca, zvok kladiva
muro del suono zvočni zid
tecnico del suono film zvočni tehnik
2. glasba zvok (glasbila):
il suono del flauto, dell'organo zvok flavte, orgel
3. jezik glas
4. smisel, prizvok, ton
5.
al suono di, a suon di ob zvoku:
marciavano al suono della tromba korakali so ob zvoku trobente
fu accolto a suon di fischi sprejeli so ga z žvižganjem - timbro m
1. žig, pečatnik:
timbro a secco suhi žig
2. glasba zvok, barva tona, glasu, timbre; ekst. barvni ton
3. lit. pren. ritem, kadenca - assordare
A) v. tr. (pres. assordo)
1. oglušiti:
quei dischi mi assordano tiste plošče me glušijo
2. pren. nadlegovati, motiti, polniti ušesa, glavo:
lo assorda tutto il giorno con le sue chiacchiere inutili ves dan mu polni ušesa s praznim čenčanjem
3. stišati zvok
B) v. intr. oglušeti
C) ➞ assordarsi v. rifl. (pres. mi assordo)
1. stišati se
2. jezik postati nezveneč - timpanismo m med. timpanijski zvok
- amplificare v. tr. (pres. amplifico)
1. razširiti, povečati
2. pren. poveličevati, pretiravati:
amplificare i pregi di un'opera poveličevati odlike dela
3. tehn. ojačati:
amplificare un suono ojačati zvok - attutire
A) v. tr. (pres. attutisco) zmanjšati, ublažiti, pridušiti:
attutire un colpo ublažiti sunek
attutire un suono pridušiti zvok
B) ➞ attutirsi v. rifl. (pres. mi attutisco) ublažiti se, pridušiti se, zmanjšati se, poleči se:
i rumori si sono attutiti hrup se je polegel - avvertibile agg. zaznaven:
un suono avvertibile a malapena komaj zaznaven zvok - indistinto agg.
1. nerazločen
2. ekst. zabrisan, neodločen, nejasen:
suono indistinto zabrisan zvok - médij (-a) m
1. medium
2. kem., fiz. mezzo:
vakuum je medij, po katerem se širi svetloba, ne pa zvok il vuoto è un mezzo per cui si propaga la luce, ma non il suono
3. (sredstvo) mezzo:
medij za informiranje mezzo d'informazione
množični mediji mezzi di comunicazione di massa
4. lingv. diatesi media, genere medio, medio - ojáčati (-am) | ojačeváti (-újem) perf., imperf. (utrditi, utrjevati, (o)krepiti) rafforzare, rinvigorire; aumentare; rinforzare; irrobustire; pren. ritemprare:
ojačati zvok amplificare un suono
metal. ojačati kovino incrudire un metallo
ojačati s kartonom cartonare - pērdere*
A) v. tr. (pres. pērdo)
1. izgubiti, izgubljati; biti ob:
perdere l'impiego izgubiti službo
perdere la stima biti ob dober glas
il radiatore perde acqua radiator pušča
perdere la bussola pren. izgubiti glavo
2. zgubiti, zgubljati; zapraviti, zapravljati:
il motore perde colpi motor prekinja vžig; žarg. motor rokira
perdere colpi pren. doživljati poraze, biti slabega zdravja, zgubljati učinkovitost
3. zamuditi, zamujati:
perdere il treno zamuditi na vlak
4. biti premagan, poražen:
perdere la guerra zgubiti vojno, biti premagan v vojni
perdere la partita biti premagan
è una bella ragazza ma a confronto con la sorella ci perde to je lepotica, a sestra je še lepša
5.
a perdere trgov. za enkratno uporabo
vuoto a perdere (steklenica) za enkratno uporabo
6. pogubiti:
perdere l'anima pogubiti dušo
B) ➞ pērdersi v. rifl. (pres. mi pērdo)
1.
perdersi d'animo, di coraggio obupati, zgubiti pogum
2. zgubiti, zgubljati se:
il suono si perde in lontananza zvok se zgublja v daljavi
perdersi in chiacchiere zaklepetati se, čenčati tjavendan
perdersi in un problema naleteti na trd oreh, na nerešljiv problem
perdersi dietro una ragazza nesrečno se zaljubiti - pridušíti (-ím) perf.
1. ammorzare, smorzare; soffocare; attutire:
pridušiti plamen ammorzare il fuoco
pridušiti zvok smorzare, attutire il suono
2. pren. (zadržati) agghiacciare; ammorzare; attenuare:
pridušiti navdušenje nekoga agghiacciare l'entusiasmo di qcn.
pridušiti jezo ammorzare la collera - refléktor (-ja) m
1. riflettore, proiettore; (pri avtomobilu) faro:
usmeriti reflektor puntare il riflettore
pren. pod reflektorji sotto i riflettori, al centro dell'attenzione
2. fiz., rad. (odbojnik) riflettore:
astr. reflektor za toploto, zvok riflettore del calore, del suono
med. čelni reflektor lampada frontale - srédstvo (-a) n
1. mezzo; sostanza; misura; provvedimento:
čistilno, hladilno sredstvo detersivo, refrigeratore
kozmetična sredstva cosmetici
bencin in druga pogonska sredstva la benzina e gli altri carburanti
kemična sredstva sostanze chimiche
med. anestetična sredstva anestetici
med. kontracepcijska sredstva anticoncezionali
sredstva za zaščito rastlin anticrittogamici
množična komunikacijska sredstva mezzi di comunicazione di massa
prevozna sredstva mezzi di trasporto
administrativna, politična sredstva misure amministrative, politiche
gosp. mehčalno sredstvo ammorbidente
gosp. sredstvo proti moljem tarmicida
sredstva umetniškega izražanja so barva, beseda, zvok i mezzi dell'espressione artistica sono il colore, la parola, il suono
ne izbirati sredstev za dosego cilja servirsi di qualsiasi mezzo per il raggiungimento dello scopo
namen posvečuje sredstvo il fine giustifica i mezzi
inform. pomnilniško sredstvo supporto di memorizzazione
trg. reklamno sredstvo veicolo pubblicitario
farm. sredstvo proti glistam antielmintico
farm. sredstvo za odvajanje vetrov carminativo
farm. sredstvo za zapiranje costipativo
sredstvo proti kašlju tossifugo
teh. sredstvo proti rjavenju antiruggine
avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante
kem. sredstvo za razbarvanje sverniciante
voj. sredstvo za zameglitev nebbiogeno
2. pl. sredstva mezzi, denaro:
v banko vložena sredstva i mezzi depositati in banca
plačilna sredstva mezzi di pagamento
ekon. obratna, osnovna sredstva beni circolanti, beni capitali
proizvajalna (produkcijska)
sredstva mezzi di produzione
jur. pravna sredstva mezzi legali - svêtel (-tla -o)
A) adj.
1. chiaro; biondo:
svetel les legno chiaro
svetli lasje capelli biondi
svetlo pivo birra chiara
2. lucente, luminoso, risplendente; lucido, splendente:
svetla zvezda astro splendente, luminoso
3. pren. lucente, fulgente, lustro, fulgido, chiaro, glorioso:
svetli trenutki življenja fulgidi momenti della vita
svetlo upanje fulgida speranza
4. limpido, argentino:
svetel zvok suono argentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je svetel dan, ko se je zbudil quando si svegliò era giorno inoltrato
edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju l'unico raggio di luce nella monotonia della sua vita
njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini il suo nome è iscritto nella storia a lettere d'oro
stvar ima svetle in temne strani la cosa ha lati positivi e negativi
grad. svetla odprtina luce
psiht. svetli trenutki lampi, sprazzi di lucidità
B) svètli (-a -o) m, f, n
priti na svetlo venire alla luce
oblačiti se v svetlo portare abiti chiari
odšli so še v svetlem se ne andarono ch'era ancora giorno - timpaníčen (-čna -o) adj. med. timpanitico:
timpanični zvok timpanismo