zlomíti (-im)
A) perf.
1. rompere, spezzare, spaccare:
zlomiti palico spezzare una verga
zlomiti vejo spezzare un ramo
2. pren. spezzare:
zlomiti ujetnika z mučenjem spezzare la resistenza del prigioniero con la tortura
3. fiaccare, esaurire, estenuare:
bolezen ga je zlomila la malattia lo estenuò
4. travolgere; spezzare:
zlomiti sovražnikovo obrambo travolgere le resistenze nemiche
5. med. fratturare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zlomiti palice na kom bastonare qcn.
zlomiti hrbtenico organiziranemu kriminalu spezzare le reni alla criminalità organizzata, aver ragione della criminalità organizzata
zlomiti komu roge ammansire qcn.
zlomiti komu srce spezzare il cuore a qcn.
B) zlómiti se (-im se) perf. refl.
1. spezzarsi
2. pren. crollare:
obramba se je zlomila la difesa è crollata
3. pren. rompersi (di voce)
4. pren. (upogniti se, sključiti se) chinarsi, (in)curvarsi:
zlomiti se v jok scoppiare in pianto
C) zlómiti si (-im si) perf. refl. rompersi, rompere:
beseda, da si ob njej jezik zlomiš una parola difficilmente pronunciabile, tale da slogare la lingua
pren. zlomiti si v čem vrat rompersi l'osso del collo
Zadetki iskanja
- disalberare v. tr. (pres. disalbero) navt. zlomiti, odstraniti jambore
- fiaccare v. tr. (pres. fiacco)
1. zdelati, oslabiti, izčrpati:
la lunga malattia mi ha fiaccato dolga bolezen me je izčrpala
2. zlomiti; skrhati:
fiaccare le ossa, le costole, il collo a qcn. polomil kosti, rebra; premlatiti koga
fiaccare le corna a qcn. odbiti komu roge; pren. obrzdati domišljavost nekoga - frangere* v. tr. (pres. frango) knjižno zlomiti, zdrobiti, razbiti (zlasti pren.):
frangere la resistenza di qcn. zlomiti odpor nekoga
frangere le olive mleti olive
frangere l'impeto skrhati, oslabiti vnemo - fratturare v. tr. (pres. fratturo) zlomiti:
fratturarsi un braccio zlomiti si roko - sbrecciare v. tr. (pres. sbreccio) razbiti, zlomiti
- scavezzare1 v. tr. (pres. scavezzo)
1. zlomiti:
scavezzarsi il collo zlomiti si vrat
2. tekstil treti konopljo - schiantare
A) v. tr. (pres. schianto)
1. podreti, podirati; zlomiti; ruvati
2.
schiantare il cuore pren. streti srce
B) v. intr. pog. crkniti, crkavati; gagati:
schiantare dalla fatica gagati od napora
C) ➞ schiantarsi v. rifl. (pres. mi schianto) zlomiti, razbiti se:
la barca si è schiantata contro gli scogli čoln se je razbil ob čereh - spuntare1
A) v. tr. (pres. spunto)
1. otopiti, zlomiti (ost, konico); pristriči (lase, brke), priščipniti (cigaro)
2. sneti
3. pren. premagati (oviro)
spuntarla uspeti, zmagati
B) v. intr.
1. pokazati se; pognati, poganjati
2. vziti, vzhajati (sonce)
3. pojaviti, pojavljati se
C) ➞ spuntarsi v. rifl. (pres. mi spunto)
1. odlomiti se (konica, vrh):
spuntarsi contro qcs. ne prodreti v kaj; pren. biti brez učinka
2. pren. pomiriti, pomirjati se; splahneti (jeza)
Č) m (le sing.)
1. vzhod (sončni, mesečev)
2. začetek:
allo spuntare del giorno ko se zdani - stroncare v. tr. (pres. strōnco)
1. odtrgati, odlomiti; pren. zlomiti; pren. pobrati (bolezen, nesreča):
una grave malattia gli ha stroncato la vita pobrala ga je zahrbtna bolezen
stroncarsi le braccia, le gambe imeti roke, noge trde od utrujenosti
2. pren. zadušiti (upor)
3. pren. raztrgati, ostro kritizirati - rompere*
A) v. tr. (pres. rompo)
1. lomiti; odlomiti; razbiti, razbijati:
rompere un ramo odlomiti vejo
rompere un osso zlomiti kost
rompere l'anima, i corbelli, le palle, le scatole, le tasche (a) vulg. nadlegovati koga
rompersi il capo pren. beliti si glavo
rompere la faccia, le ossa a qcn. pren. komu prešteti kosti
rompersi le gambe pren. nahoditi se
rompersi l'osso del collo, la schiena pren. garati; hudo pasti; propasti
rompere le righe pren. zaključiti sejo, zborovanje
rompete le righe! voj. voljno!
2. utreti, utirati si pot:
rompere la folla preriniti se skozi množico
3. kvariti, pokvariti (tudi pren.):
rompere l'orologio pokvariti uro
rompere l'incantesimo pren. pokvariti vedro razpoloženje, prijetno vzdušje
4. prekiniti, prekinjati (tudi pren.):
rompere il silenzio prekiniti molk, tišino
rompere gli indugi odločiti se
rompere i ponti, romperla (con) pren. prekiniti, raziti se (s, z)
5. pren. prelomiti, prekršiti:
rompere la tregua prekršiti premirje
rompere un patto; prekršiti dogovor
B) v. intr.
1. prekiniti (s kom), spreti se (s, z)
2. vulg. nadlegovati; tečnariti
3. izbruhniti, planiti:
rompere in pianto bruhniti v jok
4. poplaviti, poplavljati, prestopiti bregove
C) ➞ rompersi v. rifl. (pres. mi rompo) zlomiti se; razbijati se; razklati se
PREGOVORI: chi rompe paga e i cocci sono suoi preg. krivec poravnaj škodo - sbiellare v. intr. (pres. sbiēllo) avto zlomiti ojnico; pren. znoreti, obnoreti
- sgroppare2
A) v. tr. (pres. sgrōppo)
1. zlomiti križ (tovorni živali)
2. ekst. utruditi, utrujati
B) v. intr. ritati (konj)
C) ➞ sgropparsi v. rifl. (pres. mi sgrōppo) utruditi, utrujati se - smanicare v. tr. (pres. smanico) zlomiti ročaj
- spezzare
A) v. tr. (pres. spēzzo)
1. lomiti, prelomiti, drobiti, trgati:
spezzarsi un braccio zlomiti si roko
spezzare le catene, i ceppi pren. pretrgati okove
spezzare il cuore pren. streti srce
spezzare una lancia in favore di qcn. pren. zavzeti se za koga
spezzare il pane prelomiti kruh
2. pren. prekiniti, prekinjati, pretrgati
B) ➞ spezzarsi v. rifl. (pres. mi spēzzo) zlomiti se, pretrgati se:
spezzarsi in due per qcn. pretrgati se na dvoje, z vsemi močmi si prizadevati za koga - ceppo m
1. panj, štor
2. pren. rod:
nascere dal medesimo ceppo biti istega rodu
3. ekst. klada; božično drevo, jelka; Božič:
fare il ceppo praznovati Božič
4. strojn. zavorna čeljust
5. pušica
6.
ceppi pl. hist. klade; pren. suženjstvo:
spezzare i ceppi pren. zlomiti spone, osvoboditi se - cōllo1 m
1. vrat:
gettare le braccia al collo objeti
avere un braccio al collo roko pestovati (v prevezu)
è con la corda al collo pren. voda mu teče v grlo
prendere qcn. per il collo koga zgrabiti za vrat
capitare fra capo e collo pren. nenadoma, nepričakovano se prikazati
rompersi l'osso del collo vrat si zlomiti, hudo pasti (tudi pren.);
a rotta di collo na vrat na nos
correre a rotta di collo na vso sapo teči
tirare il collo ai polli kokošim vrat zaviti
mettere il piede sul collo a qcn. pren. komu za vrat stopiti
tenere un bambino al collo otroka nositi v naročju
essere indebitato fino al collo pren. do vratu tičati v dolgovih
trovarsi nei guai fino al collo pren. biti v hudih škripcih
2. ovratnik
3. ekst. vrat:
il collo della bottiglia vrat steklenice
tirare il collo a una bottiglia steklenici vrat odbiti
collo di bottiglia pren. ozko grlo
4. anat.
collo dell'utero maternični vrat
collo del piede nart
5. glasba vrat (godala, brenkala)
6. strojn.
collo d'oca kolenasta gred - hrbteníca (-e) f
1. anat. spina dorsale; spina, colonna vertebrale:
upogniti, vzravnati hrbtenico curvare, drizzare la spina dorsale
2. pren. spina dorsale:
črna metalurgija je hrbtenica industrializacije la siderurgia è la spina dorsale dell'industrializzazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
navt. ladijska hrbtenica paramezzale
med. deformacija hrbtenice scoliosi
pren. človek brez hrbtenice uomo senza spina dorsale
pren. zlomiti hrbtenico piegare la volontà di qcn., costringere qcn. a piegarsi, a cedere - lomíti (lómim)
A) imperf. ➞ zlomiti
1. spezzare, spaccare, frangere (le onde)
2. contorcersi:
spet ga lomi božjast si contorce in convulsioni epilettiche
impers. gledalce je kar lomilo od smeha gli spettatori si sbellicavano dalle risa
3. essere sconvolto:
jeza, togota ga lomi è sconvolto dall'ira, dalla rabbia
4. tisk. impaginare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lomiti kruh spezzare, sbocconcellare il pane
lomiti prste, roke (od nestrpnosti) torcersi le mani
lomiti si zobe pri rompersi i denti in
lomiti lan granulare il lino
fiz. lomiti svetlobo rifrangere la luce
lomiti usnje irruvidire il cuoio
B) lomíti se (-ím se) imperf. refl.
1. spezzarsi
2. pren. piegarsi, chinarsi:
lomiti se od smeha sbellicarsi dalle risa
3. (biti ostro ukrivljen) curvarsi, girare (bruscamente)
4. fiz. rifrangersi:
svetloba se lomi la luce si rifrange
ob tujem izrazu se mi je lomil jezik alle prese col forestierismo farfugliavo
lomiti se po kamenju arrancare sui sassi - spóna (-e) f
1. grappa, arpese; fermaglio; fibbia; (pasja spona) guinzaglio; (za vagone) aggancio; (veriga) catena:
biti v sponah essere in catene, incatenato
nadeti komu spone incatenare qcn., gettare in catene qcn.
2. pren. (kar utesnjuje, omejuje prostost) pastoia; servitù, vincolo:
birokratske spone pastoie burocratiche
družinske, družbene spone la servitù, i vincoli della famiglia, della società
pretrgati, zlomiti spone spezzare le catene