Franja

Zadetki iskanja

  • zlôbnež (-a) | -ica (-e) m, f malvagio (-a); perfido (-a); strega
  • demonio m (pl. -ni)

    1. relig. hudič, hudobec:
    le arti del demonio hudičeve skušnjave
    avere il demonio in corpo, addosso pren. biti nemiren kot živo srebro
    essere brutto come il demonio pren. biti grd kot smrtni greh
    essere astuto, furbo come il demonio pren. biti zvit kot satan; ekst. demon, zlo nagnjenje, skušnjava:
    il demonio della passione demon strasti

    2. pren. hudobnež, zlobnež; satan:
    gridare come un demonio kričati kot obseden
    diventare un demonio pobesneti
    fare il demonio delati, zganjati hudiča

    3. pren. hudiček, neugnan otrok

    4. pren. neutruden, sposoben človek:
    un demonio che riesce in tutto! od hudiča je: vse mu uspe!
  • malacarne f

    1. žvarovina, slabo meso

    2. pren. hudobnež, zlobnež
  • maligno

    A) agg.

    1. zloben, hudoben, zlohoten:
    spirito maligno zlobec, hudič

    2. med. maligen, zel:
    tumore maligno maligni tumor

    B) m (f -gna) zlobnež, zlobnica; zlobec:
    il maligno zlobec, hudič
  • serpēnte m

    1. zool. kača:
    serpente d'acqua belouška (Natrix natrix)
    serpente corallo navadna koraljnica (Micrurus corallinus)
    serpente di mare navadna morska kača (Laticauda laticauda)
    serpente di mare pren. novinarska raca
    serpente dagli occhiali naočarka, kobra (Naja naja)
    serpente a sonagli (crotalo) prava klopotača (Crotalus)
    l'antico serpente relig. skušnjavec, zapeljivec, zli duh
    la fossa dei serpenti med. pren. umobolnica; oddelek za agresivne bolnike

    2. kačja koža

    3. pren. hudobnež, zlobnež; pog. zvitež, prekanjenec

    4. ekon.
    serpente europeo, serpente monetario evropska valutna kača
  • anima f

    1. duša, duh:
    l'anima e il corpo duša in telo
    l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
    anima nera pren. brezvestnež
    non avere anima biti brezdušen
    cura di anime dušno pastirstvo
    darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
    essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
    rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
    rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
    tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
    toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
    vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
    all'anima! primojduš!
    volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
    giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči

    2. duša, oseba, človek:
    un paese di poche anime vas z nekaj dušami
    non c'è anima viva ni žive duše
    un'anima dannata zlobnež, hudobnež
    un'anima in pena nemiren, begajoč človek
    la buon'anima pokojnik, pokojnica

    3. duša, osrednji (notranji) del:
    l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla
  • infērno m

    1. relig., mitol. spodnji svet, podzemlje, kraljestvo mrtvih

    2. relig. pekel:
    caldo d'inferno pren. peklenska vročina
    diavolo dell'inferno pren. zlobnež
    lingua d'inferno pren. hudobnež, opravljivec
    tizzone d'inferno pren. lopov, zdrahar
    soffrire le pene dell'inferno pren. prestajati peklenske muke
    mandare qcn. all'inferno pren. koga poslati k vragu
    va all'inferno! pojdi k vragu!

    3. pren. pekel, peklenska muka:
    vivere insieme era divenuto un vero inferno skupno življenje je postalo pravi pekel

    4. bot.
    fico d'inferno (ricino) ricinus (Ricinus communis)
    PREGOVORI: la via dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni
  • male

    A) avv.

    1. slabo:
    comportarsi male slabo se obnašati
    dire male di qcn. opravljati koga

    2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
    di male in peggio zmeraj slabše
    essere male in arnese pren. biti v slabi koži
    restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
    sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
    vestire male slabo, neprimerno se oblačiti

    3. slabo, nepravilno, nepopolno:
    pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati

    B) inter. slabo:
    non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!

    C) m

    1. zlo; krivda, greh:
    genio del male zli duh, zlobnež

    2. zlo, škoda:
    andare a male pokvariti se, iti po zlu
    aversene a male biti užaljen
    voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo

    3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
    mal caduco božjast
    mal di denti zobobol
    mal di mare morska bolezen
    mal sottile jetika, sušica
    mal di testa glavobol
    sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
    mal del paese pren. domotožje

    4. bot. bolezen
    PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
    non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
    chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal
Število zadetkov: 8