Franja

Zadetki iskanja

  • zganíti (-em)

    A) perf.

    1. piegare, ripiegare (il foglio, il giornale)

    2. muovere:
    zganiti roko muovere il braccio
    zganiti z rameni scrollare le spalle, fare una spallucciata
    veter zgane veje il vento muove i rami

    3. pren. scuotere:
    bližajoča se nevarnost ga je zganila iz otopelosti l'approssimarsi del pericolo lo scosse dall'apatia

    4. knjiž. (vznemiriti) turbare; eccitare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nikoli ne zganiti jezika non aprir bocca
    za koga ne zganiti mezinca non muovere dito per aiutare qcn.
    samo s prstom zgane, pa že vse dobi gli basta fare un cenno ed è subito accontentato

    B) zganíti se (-em se) perf. refl.

    1. muoversi:
    otrok v njej se je zganil il bambino s'era mosso nell'utero

    2. pren. darsi da fare, muoversi:
    ob nesreči se je zganila vsa dolina quando la calamità si abbattè sul luogo, si mosse tutta la valle

    3. pren. (oditi) andarsene

    4. (pokazati se) comparire; svegliarsi:
    v njem se je zganil odpor dentro di lui si svegliò la riluttanza
  • piegare

    A) v. tr. (pres. piēgo)

    1. upogniti, upogibati; kriviti; pripogniti, pripogibati; zganiti:
    piegare una sbarra di ferro ukriviti železno palico
    piegare un foglio in due prepogniti list

    2. pren. ukloniti; premagati:
    piegare l'avversario premagati nasprotnika

    B) v. intr. zaviti, zavijati:
    la strada piega a destra cesta zavije na desno

    C) ➞ piegarsi v. rifl. (pres. mi piēgo)

    1. upogniti, upogibati se; pripogniti, pripogibati se

    2. ukloniti, uklanjati se; vdati, vdajati se:
    piegarsi all'altrui volere ukloniti se tuji volji
  • ripiegare

    A) v. tr. (pres. ripiēgo)

    1. pripogniti, pripogibati; upogniti, upogibati; zganiti, zložiti

    2. spustiti, spuščati (jadro, zastavo)

    3. prekrižati (kolena)

    B) v. intr.

    1. voj. umakniti, umikati se

    2. pren. nadomestiti, nadomeščati (s, z)

    C) ➞ ripiegarsi v. rifl. (pres. mi ripiēgo) upogniti, upogibati se
  • riscuōtere*

    A) v. tr. (pres. riscuōto)

    1. vnovič stresti

    2. prejeti, prejemati; dvigniti (denar)

    3. pren. doseči, dosegati; biti deležen:
    riscuotere il biasimo generale biti deležen splošne graje

    B) ➞ riscuōtersi v. rifl. (pres. mi riscuōto) stresti se, zdrzniti se; zganiti se
Število zadetkov: 4