zdrávo adv.
1. in modo sano:
zdravo živeti vivere una vita sana
2. (v predik. rabi)
zdravo je iti na zrak è sano andare all'aria aperta
pog. z njim ni zdravo češenj zobati è meglio non aver a che fare con lui
Zadetki iskanja
- zdrávo inter. salve; ciao:
zdravo, fantje! salve, ragazzi!
pren. to moraš narediti ali pa zdravo fallo o vattene
tako bo, kot pravim, pa zdravo sarà così come dico, punto e basta!
oditi, ne da bi rekel zdravo andarsene senza salutare - sanamente avv.
1. zdravo
2. prav, modro - ave
A) inter. knjižno, šalj. zdravo!
B) f, m invar. ➞ Ave Maria zdrava Marija:
recitare un ave zmoliti zdravamarijo
in un ave, in meno di un ave pren. v trenutku - ciao inter. zdravo!, pozdravljen!
- lōgica f
1. filoz. logika
2. pren. logika; zdravo razmišljanje, razsojanje:
a rigor di logica po zakonih logike, po zdravi pameti - salve inter. pog. zdravo!; živio!
- bárva (-e) f
1. colore; tinta:
bela, črna, rdeča barva colore bianco, nero, rosso
kričeča, mirna barva colore acceso, spento
pastelna barva tinta pastello
topla, živa barva colore caldo, vivo
barva kriči, bode v oči il colore è chiassoso, troppo vistoso
barve se skladajo, ujemajo tra i colori c'è armonia, accordo
barve se tepejo i colori sono in contrasto, fanno a pugni
opisovati kaj v rožnatih barvah, s črnimi barvami dipingere qcs. in rosa; presentare, descrivere qcs. coi colori più neri, nelle tinte più fosche
2. (naravna obarvanost obraza, kože) colore, colorito, incarnato:
ima lepo, zdravo barvo ha un bel colorito sano
3. (sredstvo za barvanje) colore:
vodna, oljna barva colore ad acqua, a olio
4. ekspr. (prepričanje, mišljenje, nazor) colore:
X je večkrat menjal barvo X ha cambiato spesso colore
5. pren. (značilnost):
lokalna barva colore locale
6. (zvočna obarvanost) colore, colorito
7. (razločevalno znamenje pripadnosti) pl. barve colori; pren. (moštvo, za katero navijaš) i colori del cuore;
državne barve i colori nazionali
8. igre colore:
napovedati barvo licitare un colore
9. kem. colore (anorganico); lov. (krvna sled) tracce (di sangue):
rel. liturgične barve colori liturgici
zool. varovalna barva colore mimetico
fiz. komplementarni barvi colori complementari
fiz. spektralne barve i colori dello spettro solare - bellezza f
1. lepota:
le bellezze naturali naravne lepote
bellezza greca klasična grška lepota
concorso di bellezza lepotno tekmovanje
reginetta di bellezza lepotna kraljica, miss
che bellezza! krasno!
chiudere, finire in bellezza sijajno zmagati (v športu), sijajno kaj zaključiti
2. lepotica, lepotička:
ciao, bellezza! zdravo, lepotica!
il lavoro procede che è una bellezza delo teče, da je veselje, kot namazano
3. pren. veliko, dolgo:
la bellezza di tre ore cele tri ure, debele tri ure - benedetto agg.
1. blagoslovljen, blažen (tudi pren.):
terra benedetta blagoslovljena zemlja; zelo plodna zemlja
clima benedetto zelo zdravo podnebje
2. presnet:
benedetti ragazzi che non stanno mai fermi presneti otroci, nikoli ne mirujejo
benedetto te che puoi correre blagor ti, ker lahko tečeš - buonanōtte, buōna nōtte
A) inter.
1. lahko noč
2. pog.
buonanotte!, buonanotte sonatori!, buonanotte al secchio! in mirna Bosna!, pa zdravo!
B) f invar.
dare, augurare la buonanotte zaželeti lahko noč - educazione f
1. vzgoja; izobrazba; vadba:
ricevere una rigida educazione biti strogo vzgojen
impartire una sana educazione zdravo vzgajati
educazione fisica telesna vzgoja
2. olika, lepo vedenje:
bella educazione (buona creanza) nesramnost! neotesanec!
chi ti ha insegnato l' educazione? kdo pa te je učil olike? - fragola
A) f
1. bot. jagoda (rastlina in sadež) (Fragaria vesca)
2.
essere rosso come una fragola biti rdeč kot binkoštna češnja, imeti zdravo barvo
B) agg. invar. (za samostalnikom) fres, svetlo rožnat, jagoden, jagodne barve:
rosa fragola jagodno roza
rosso fragola jagodno rdeč, fres - oltraggio m (pl. -gi)
1. huda žalitev:
fare, recare oltraggio (a) žaliti (koga, kaj)
un oltraggio al buon senso nekaj, kar žali zdravo pamet, kar nasprotuje zdravemu razumu
2. pravo žalitev uradne osebe - óni (-a -o) pron.; adj.
1. quello, quella:
tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto
2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America
3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama
4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma
5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
oni svet l'altro mondo, l'aldilà
evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn. - poiskáti (-íščem) perf. ➞ iskati
1. cercare, ricercare; esplorare:
poiskal je ključ v žepu in odklenil cercò la chiave in tasca e aprì la porta
poiskati v knjigah nasvete za zdravo življenje, odgovore na življenjske probleme cercare nei libri consigli su come vivere sani, risposte ai problemi esistenziali; compulsare dei libri
poiskati v slovarju consultare un vocabolario, cercare nel dizionario
rad. poiskati radijsko frekvenco sintonizzarsi su una stazione radio
2. venire da qcn.:
jutri te poiščem domani vengo da te - sano
A) agg.
1. zdrav:
sano come un pesce zdrav kot riba, kot dren
sano e salvo živ in zdrav
essere sano di mente biti umsko zdrav
fare sano ozdraviti
2. zdrav (brez hib, okvar):
cuore sano zdravo srce
frutta sana zdravo sadje
dolersi di gamba sana neupravičeno se pritoževati
3. zdrav, zdravilen:
clima sano zdravo podnebje
4. cel; nareč. ves:
di sana pianta popolnoma, scela
5. pren. zdrav, pošten
B) m (f -na) zdrava oseba - schiētto
A) agg.
1. pristen, čist:
vino schietto pristno vino
fiorentino schietto čista florentinščina
2. ekst. zdrav:
frutta schietta zdravo sadje
3. ekst. preprost
4. suh, gibčen
5. pren. odkrit, iskren, pošten:
a dirla schietta odkrito povedano
B) avv. odkrito, iskreno, pošteno - srcé (-á) n
1. anat. cuore:
srce bije, utripa il cuore batte, palpita
imeti zdravo srce avere un cuore sano
zbadati pri srcu sentire punture al cuore
bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
(v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
nositi otroka pod srcem essere incinta
pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio
2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
iz srca se nasmejati ridere di cuore
od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore
3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
materino zlato srce il cuore d'oro della madre
4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui
5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città
6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)
7. igre (igralna karta) cuori
8. les. cuore del legno, durame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
podariti komu srce dare il cuore a qcn.
imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
izgubiti srce innamorarsi perdutamente
lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
nositi srce na dlani avere il cuore in mano
odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
(preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
lectovo srce cuore di panpepato
žel. srce kretnice cuore dello scambio
med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
presaditi srce fare il trapianto del cuore
umetno srce cuore artificiale
aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole - vzgájati (-am) | vzgojíti (-ím) imperf., perf.
1. educare; ammaestrare; formare:
vzgajati in izobraževati educare e istruire
vzgajati z zgledom educare col buon esempio
zdravo vzgajati impartire una sana educazione
vzgajati bodoče strokovnjake formare i futuri quadri
2. allevare, coltivare:
vzgojiti sviloprejke allevare bachi da seta
vzgajati sadno drevje coltivare, allevare alberi da frutto