zaúpanje (-a) n fiducia; fede, buona fede; credito:
zlorabiti zaupanje nekoga approfittare della buona fede di qcn.
oseba, ki si ne zasluži, ki ni vredna zaupanja persona di poco credito
politik, ki mu volivci zaupajo un politico che trova credito presso gli elettori
vzbuditi zaupanje ispirare fiducia
zaupanja vreden človek persona, uomo di fiducia
interval zaupanja intervallo fiduciario
Zadetki iskanja
- affidamento m
1. zaupanje, izročanje (v varstvo):
l'affidamento di una somma izročanje zneska
2. jamstvo, zagotovilo:
fare affidamento su qcn., qcs. zanesti se na koga, kaj - assegnamento m
1. podelitev, dodelitev:
l'assegnamento dei premi ai vincitori podelitev nagrad zmagovalcem
2. nakazilo; denar (nakazana vsota):
viveva d'un assegnamento lasciatogli dallo zio preživljal se je z denarjem, ki mu ga je zapustil stric
3. zaupanje:
fare assegnamento su qcn. zanesti se na koga - buonafede, buōna fede f (samo sing.)
1. dobra vera, bona fide:
essere, agire in buonafede biti, delati v dobri veri
2. naivnost, zaupanje:
approfittare della buonafede di qcn. zlorabiti zaupanje koga - confidēnza f
1. domačnost:
essere in confidenza con qcn. biti s kom domač, v pristnih odnosih
prendere confidenza con qcn., con qcs. seznaniti se s kom, s čim; postati domač s kom, s čim
prendersi una confidenza biti predomač
2. zaupanje:
avere confidenza in se stessi zaupati sam vase
3. zaupno sporočilo, skrivnost:
fare una confidenza a qcn. komu kaj zaupati
in confidenza zaupno - credēnza1 f
1. vera; verovanje
2. verovanje; prepričanje:
credenza popolare ljudsko verovanje
3. zaupanje; verodostojnost:
lettera di credenza (credenziale) poverilnica
4. trgov. kredit:
fare credenza kreditirati
affermare a credenza pren. neosnovano trditi - credito m
1. vera, zaupanje:
dare credito alla parola di qcn. verjeti besedi nekoga
un politico che ha, che trova credito presso gli elettori politik, ki mu volivci verjamejo, zaupajo
fare credito a qcn. zaupati komu
2. ugled, zaupanje (javnosti):
godere di molto credito uživati veliko zaupanje
persona di poco credito oseba, ki ne zasluži zaupanja
3. pravo, ekon. kredit:
essere in credito verso qcn. biti komu kreditor, upnik
titoli di credito vrednostni papirji
lettera di credito kreditno pismo, akreditiv
comprare, vendere a credito kupiti, prodati na kredit
carta di credito kreditna kartica
millantato credito lažno izdajanje, nepošteno predstavljanje (pred uradno osebo)
4. (attività bancaria) kredit:
istituto di credito kreditni zavod, kreditna ustanova
credito a lungo, a medio, a breve termine dolgoročni, srednjeročni, kratkoročni kredit
5. bančna ustanova, banka - fēde f
1. vera, verovanje:
avere fede nel progresso verovati v napredek
prestar fede all'astrologia verjeti v astrologijo
2. relig. vera:
la fede cristiana krščanska vera
3. prepričanje (politično, filozofsko):
fede democratica demokratično prepričanje
4. zaupanje:
aver fede nel trionfo della tecnica zaupati, biti prepričan v zmago tehnike
uomo di buona fede pošten človek, dobronameren človek
agire in buona, in mala fede dobronamerno, zlonamerno ravnati
5. zvestoba, poštenost:
fede coniugale zakonska zvestoba
mantenere fede alla parola data držati besedo
tener fede ai patti držati se dogovorjenega
dar fede obljubiti
6. poročni prstan
7. potrdilo:
far fede potrditi
fede di battesimo krstni list - fiducia f zaupanje:
avere, nutrire fiducia in qcn., qcs. zaupati v koga, v kaj, zaupati komu, čemu
perdere la fiducia in qcn. izgubiti zaupanje v koga
ingannare, tradire la fiducia di qcn. prevarati, izdati zaupanje koga
ispirare fiducia vzbujati zaupanje
persona, uomo di fiducia zanesljiv, zaupanja vreden človek
incarico di fiducia zaupna naloga
voto di fiducia polit. zaupnica
questione di fiducia polit. vprašanje zaupnice - sicurezza f
1. varnost:
camera di sicurezza zapor
cassetta di sicurezza sef
cintura di sicurezza avto varnostni pas
congegno, dispositivo di sicurezza varnostna naprava
misura di sicurezza varnostni ukrep
lampada di sicurezza mont. varnostna svetilka
pubblica sicurezza javna varnost, policija
agente di pubblica sicurezza policist
sicurezza sociale socialno zavarovanje
uscita di sicurezza pomožni izhod
valvola di sicurezza tehn. varnostni ventil
vetro di sicurezza varnostno steklo
2. samozavest, odločnost:
agire con sicurezza delovati, ukrepati odločno
3. gotovost; zanesljivost; zaupanje:
ispirare sicurezza a qcn. zbujati komu zaupanje - discreditare
A) v. tr. (pres. discredito) knjižno spraviti koga na slab glas, vzeti komu dober glas, ugled; diskreditirati
B) ➞ discreditarsi v. rifl. (pres. mi discredito) izgubiti zaupanje, priti ob dober glas; kompromitirati se - sfiduciare
A) v. tr. (pres. sfiducio) vlivati nezaupanje
B) ➞ sfiduciarsi v. rifl. (pres. mi sfiducio) zgubiti zaupanje; obupati - chiave
A) f
1. ključ:
chiudere a chiave zakleniti
mettere sotto chiave pren. v ječo zapreti, dati pod ključ
tenere sotto chiave dobro čuvati
tenere le chiavi del cuore di qcn. pren. uživati zaupanje, prijateljstvo nekoga
2. pren. ključ:
la chiave di un problema ključ za rešitev problema; strateška točka, ključna točka:
il Bosforo è la chiave del mar Nero Bospor je ključ do Črnega morja
3. glasba ključ:
chiave di violino, di basso, di contralto violinski, basovski, altovski ključ
stare, rimanere in chiave držati ton; pren. držati se teme
4. tehn. ključ:
chiave a tubo cevni ključ
chiave inglese francoz
5.
chiave di volta umet. sklepnik; pren. ključno, osnovno delo; ključni argument:
B) agg. invar. ključen; glaven:
teste chiave glavna priča
punto chiave ključna točka - complēto
A) agg.
1. popoln, celoten, kompleten
2. poln, polno zaseden:
vettura completa polno (zasedeno) vozilo
3. popoln, totalen:
fiducia completa popolno zaupanje
B) m
1. polna zasedenost:
al completo, al gran completo polno zaseden
2. obl. komplet:
completo estivo poletni komplet
completo da sci smučarski komplet - illimitato agg.
1. neskončen, brezkončen:
congedo illimitato voj. odpust iz vojaške službe
2. neskončen, brezmejen:
fiducia illimitata brezmejno zaupanje - izráziti (-im) | izrážati (-am)
A) perf., imperf.
1. esprimere:
izraziti mnenje, pomisleke esprimere un parere, dubbi
izraziti čustva esprimere sentimenti
2. (z glagolskim samostalnikom) esprimere:
izraziti dvom esprimere dubbi
izraziti občudovanje, zahvalo esprimere ammirazione, il proprio ringraziamento
pren. izraziti zaupanje esprimere fiducia (in)
polit. izraziti zaupanje votare fiducia per
B) izráziti se (-im se) | izrážati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. esprimersi
2. (pojaviti, pojavljati se) manifestarsi
3. (izreči, izrekati se) dichiararsi - jámčiti (-im) perf., imperf.
1. garantire
2. dar garanzia, essere garanzia, assicurare:
pravna država jamči za zaupanje njenih državljanov lo stato di diritto è garanzia della fiducia dei suoi cittadini
3. pren. garantire, assicurare:
slabo se bo izteklo, to ti jamčim la cosa finirà male, te lo garantisco - nutrire
A) v. tr. (pres. nutro, nutrisco)
1. hraniti; prehranjevati; ekst. vzdrževati
2. pren. bogatiti; hraniti, rediti:
nutrire una serpe in seno rediti kačo v nedrih
3. knjižno dojiti
4. pren. gojiti:
nutrire amore, odio, fiducia, sfiducia gojiti ljubezen, sovraštvo, zaupanje, nezaupanje do
nei suoi riguardi nutro qualche sospetto imam pomisleke o njem, malo ga sumim
B) ➞ nutrirsi v. rifl. (pres. mi nutro, nutrisco) hraniti se (tudi pren.) - odtegníti (-em) | odtegováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. sottrarre, togliere, detrarre
2. distogliere, allontanare:
bolezen ga je odtegnila od učenja la malattia lo distolse dallo studio
odtegovati koga slabi družbi allontanare qcn. dalla cattiva compagnia
3. (zmanjšati izplačilo) detrarre, defalcare;
odtegovati obresti detrarre gli interessi
4. (odtegovati zaradi prisvojitve) distrarre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odtegniti, odtegovati pomoč non prestare aiuto, omettere soccorso
odtegniti zaupanje komu togliere la fiducia a qcn., non fidarsi più di qcn.
ne odtegniti oči, pogleda non distogliere gli occhi, lo sguardo
odtegovati pozornost ljudi distrarre l'attenzione della gente
B) odtegníti se (-em se) | odtegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. (izogniti se, izogibati se) sottrarsi, evitare; esentarsi:
odtegniti se kazni evitare la punizione
odtegniti se obvezi esentarsi da un impegno
2. (umakniti, umikati se) ritirarsi - opravičeváti (-újem) | opravíčiti (-im)
A) imperf., perf.
1. scusare, giustificare; perdonare; scagionare:
opravičiti izostanek scusare l'assenza
opravičevati mladostne neumnosti perdonare gli errori di gioventù
2. legittimare, giustificare; discolpare; difendere:
opravičiti stroške giustificare le spese
z delom opravičevati zaupanje nekoga giustificare la fiducia di qcn. col proprio lavoro
B) opravičeváti se (-újem se) | opravíčiti se (-im se) imperf., perf. refl. scusarsi, giustificarsi, scolparsi, difendersi