zastónj adv.
1. gratis, gratuitamente:
dobiti kaj zastonj ricevere qcs. gratis
jesti in piti zastonj mangiare e bere a sbafo
2. pog. (zaman) invano, vanamente:
zadovoljen je bil, da se ni trudil zastonj era soddisfatto di non aver faticato invano
Zadetki iskanja
- gratis avv. zastonj, brezplačno, gratis:
gratis et amore Dei šalj. za božji lon, za ljubi moj Jezus - gratuito agg.
1. brezplačen, zastonjski, zastonj:
prestazioni gratuite brezplačne usluge
2. pren. neosnovan:
affermazione gratuita neosnovana trditev - indarno avv. knjižno zaman, zastonj
- invano avv. zaman, zastonj
- sbafare v. tr. (pres. sbafo) pog.
1. jesti, žreti, basati se
2. jesti zastonj - arare v. tr. (pres. aro)
1. orati:
arare un campo orati njivo
arare in su e in giù pren. zastonj si prizadevati
arare diritto pren. ravnati, obnašati se pravilno
2. pren. knjižno pluti:
arare il mare pluti po morju; pren. početi kaj jalovega - battere
A) v. tr. (pres. batto)
1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti
2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora
3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek
B) v. intr.
1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja
2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)
3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri
4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici
5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju
6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore
C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt - dobíti (-ím) | dobívati (-am)
A) perf., imperf.
1. (postati imetnik česa) ricevere, avere:
dobiti pismo ricevere una lettera
kaj dobiti (v trgovini) comprare, trovare
2. (postati bogatejši)
a) (za kako stvar) avere, ottenere:
dobiti na posodo, za doto avere in prestito, in dote
dobiti za denar, zastonj avere, ottenere dietro pagamento, avere gratis
dobiti otroka avere un bambino
dobiti veselje do dela trovare soddisfazione nel lavoro
dobiti sive lase incanutire
dobiti pogum prender coraggio
b) (postati deležen):
dobiti bolezen, vročino ammalarsi, venire (a qcn.) la febbre
dobiti kašelj, živčni napad buscarsi la tosse, avere un collasso nervoso
3. (sprejeti denar kot nadomestilo) prendere:
koliko si dobil za avto? a quanto hai venduto l'auto?
4. (s širokim pomenskim obsegom) trovare, ottenere:
dobiti delo v tovarni trovare lavoro nella fabbrica
5. (uspešno končati določeni proces) vincere:
dobiti pravdo, stavo, vojno vincere la vertenza, la scommessa, la guerra
6. prendere, catturare, acchiappare:
ko te dobim, boš tepen se ti acchiappo, le prendi
7. (izraža, da je kaj na voljo) trovare; acquistare:
vstopnice se dobijo pri blagajni i biglietti si possono acquistare presso la cassa
8. (z glagolskim samostalnikom):
dobiti v nagrado avere in premio, essere premiato
dobiti opomin essere ammonito
dobiti priznanje ottenere il riconoscimento
dobiti soglasje avere, ottenere il consenso
dobiti gol prendersi un gol
dobiti eno okrog ušes, klofuto prendersi, buscarsi uno schiaffo
dobiti obisk ricevere una visita
dobiti vpogled prendere in visione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. trg. že dobite? il signore è servito? posso servirla?
pog. dobiti košarico ricevere un rifiuto
pren. dobiti kroglo v glavo essere ferito alla testa, essere ucciso
pog. dobiti noge prendere il volo, sparire
dobiti ... mesecev, ... let (zapora) prendere tanti mesi, anni (di prigione, di galera)
pren. dobiti svoje avere ciò che (uno) si è meritato, esser compensati a dovere
dobiti jih po glavi, po grbi prenderle, prenderne, buscarle
dobiti jih po nosu, po prstih prendersi una doccia fredda
pog. dobiti brco, čevelj essere licenziati (in tronco)
dobiti mlade figliare
če te dobim v roke, v kremplje! attento a non capitarmi sotto le mani, tra le grinfie!
dobiti ga v glavo ubriacarsi forte
dobiti (ujeti)
koga na laži cogliere qcn. in fallo
dobiti koga v oblast avere qcn. in proprio potere
dobiti kaj za pod zob mettere qcs. sotto i denti
pren. dobiti veter v jadra navigare col vento in poppa
rel. dobiti odvezo ricevere l'assoluzione
šport. dobiti točke vincere, conquistare punti
PREGOVORI:
kdor dolgo izbira, izbirek dobi chi troppo vuole nulla stringe
B) dobíti se (-im se) | dobívati se (-am se) perf., imperf. refl. (sestati, sestajati se) pren. trovarsi, incontrarsi - fare*
A) v. tr. (pres. faccio)
I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)
1. delati, narediti, ustvariti:
Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
fare figli narediti otroke
fare foglie pognati liste
2. delati, povzročiti:
le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri
3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
fare una legge oblikovati zakon
fare il male, il bene delati dobro, zlo
fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga
4. posnemati:
fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin
5. izdelati, narediti, proizvajati:
fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
fare un quadro naslikati sliko
fare una statua izklesati kip
fare testamento napraviti oporoko
6. kuhati, pripravljati:
fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
fare da mangiare skuhati
7. šteti, imeti:
Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev
8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
fare fortuna obogateti
fare denari a palate služiti na kupe denarja
9. puščati:
la ferita fa sangue rana krvavi
la pentola fa acqua lonec pušča
fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada
10. mat. biti (pri računskih operacijah):
tre per due fa sei trikrat dva je šest
11. izvoliti, imenovati:
fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov
12. opravljati poklic:
fare il medico biti zdravnik
fare da padre biti kot oče
13. misliti, meniti, imeti za:
dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
fare un proposito skleniti, odločiti
fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj
II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)
1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
fare presto pohiteti, biti zgoden
fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
fare i fatti propri brigati se zase
fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
fa' tu ti odloči, ti poskrbi
non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
non fa nulla nič ne de, nič hudega
non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
non fa che brontolare stalno samo godrnja
saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
aver da fare imeti delo, biti zaposlen
farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)
2. reči:
a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«
III. (pred nedoločnikom)
1. (v vzročni rabi)
fare piangere spraviti v jok
fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
fare dormire una pratica ustaviti zadevo
vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!
2. pustiti:
fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim
IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
fare legna priskrbeti si drv
fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
fare un prezzo določiti, postaviti ceno
fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
fare giudizio spametovati se
fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
fare lezione poučevati, učiti
fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
fare la pelle a qcn. koga ubiti
fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
fare un saluto pozdraviti
fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
fare festa slaviti, proslavljati
fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
fare foca, vela, fuga špricati šolo
fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
fare notizia biti na prvih straneh časopisov
fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
fare la fame trpeti lakoto
fare paura strašiti, vzbujati strah
fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
fare fuori qcn. ubiti koga
fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
fare piacere a qcn. ugoditi komu
fare specie začuditi
fare schifo gabiti se
fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
non farcela ne uspeti
farla a qcn. komu jo zagosti
farla franca izmazati se
farla finita nehati; ubiti se
B) v. intr.
1. biti primeren, ugoden:
questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj
2. dopolniti se (v času):
oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna
3. prijati, koristiti:
ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka
4. (s predlogom a)
fare a pugni pretepati se
fare a coltellate obdelovati se z noži
fare a mosca cieca igrati se slepe miši
C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)
1. spreobrniti se, postati:
farsi protestante postati protestant
farsi in quattro pren. razčetveriti se
2. iti:
farsi presso približati se
3. postati:
farsi grande postati velik, zrasti
4. začeti pripovedovati:
farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka
Č) v. intr. impers.
1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
ha già fatto notte znočilo se je že
fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
dieci giorni fa pred desetimi dnevi
2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
fa caldo toplo je
fa freddo hladno je
D) m
1. početje, ravnanje, delo:
ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja
2. drža, poteza, ton:
ha un fare distaccato drži se ravnodušno
3. začetek:
al fare dell'alba ob prvem svitu
sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri - fiato m
1. dih, sapa:
scaldare le mani col fiato greti si roke z dihom
trattenere il fiato zadržati dih
prender fiato malo si oddahniti, zajeti sapo
sprecare il fiato zastonj govoriti, zastonj se truditi
avere il fiato grosso sopsti
restare senza fiato pren. biti presenečen
strumenti a fiato pihala
in un fiato, d'un fiato na mah, naenkrat, hipoma, na dušek:
bere d'un fiato izpiti na dušek
2. pl. glasba pihala
3. šport kondicija, vzdržljivost
4. knjižno sapa, vetrič
PREGOVORI: finché c'è fiato c'è speranza preg. človek upa, dokler živi; kjer je življenje, je tudi upanje - jésti (jém) imperf. ➞ pojesti
1. mangiare:
jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
jesti kot ptič mangiare pochissimo
drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
jesti po naročilu mangiare alla carta
jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
jesti zastonj sbafare
jesti na prostem mangiare al sacco
2. tr. mangiare:
jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
jesti nemastno mangiare in bianco
3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
rja je železo la ruggine corrode il ferro
voda je zemljo l'acqua asporta la terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
ne imeti česa jesti non aver da mangiare
PREGOVORI:
kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi - kàr (čésar)
A) pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
pren. kar je, (to) je è quello che è
bo, kar bo sarà quel che sarà
2. (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione
3. (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
PREGOVORI:
ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce
B) adv.
1. (poudarja intenzivnost dejanja):
kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio
2. (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
spi kar oblečen dorme (così) vestito
čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto
3. (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori
4. (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene
5. (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va
6. kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)
7. (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
kar naprej, prosim avanti, prego
(izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
kar po njem su, dagli
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente
C) konj.
1. (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
naj stane, kar hoče costi quel che costi
2. (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia - lavorare
A) v. tr. (pres. lavoro)
1. delati:
lavorare sette ore al giorno delati sedem ur na dan
lavorare a un libro pisati knjigo
lavorare per la gloria šalj. delati zastonj
lavorare di fantasia vdajati se sanjarjenju
lavorare di mano krasti
lavorare di schiena garati
lavorare di ganasce hlastno, požrešno jesti
lavorare di cervello umsko delati
lavorare addosso a qcn. opravljati koga, obrekovati
lavorare come un negro garati kot zamorec, kot črna živina
2. delati, obratovati
3. delati, poslovati
4. delovati skrivoma:
lavorare sott'acqua pren. rovariti
lavorare di soppiatto delati skrivaj
B) v. tr.
1. obdelovati:
lavorare i metalli obdelovati kovine
lavorare la terra obdelovati zemljo
lavorarsi qcn. koga obdelovati
2. delati; izdelati:
lavorare un vestito delati obleko
3. šport obdelati nasprotnika (boks) - máčka (-e) f
1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
mačke se gonijo i gatti sono in fregola
mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese
2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
morska (zamorska)
mačka cercopiteco (Cercopithecus)
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco - niēnte
A) pron.
1. nič:
di niente! ni za kaj!, prosim! (vljudnostni izraz ob zahvali)
meno di niente prav nič
niente di niente prav nič
niente e poi niente prav nič
fare finta di niente delati se neumnega
fare qcs. per niente delati kaj zastonj, zaman
finire in niente pren. splavati po vodi
non avere niente a che fare con qcn., con qcs. ne imeti opraviti s kom, s čim
non essere buono a niente ne biti za nobeno rabo
non fa niente nič ne de, nič zato
non se ne fa niente iz te moke ne bo kruha
non farsi niente ne poškodovati, ne raniti se
non mancare di niente imeti vsega v izobilju
non poterci fare niente biti brezmočen
2. malenkost:
cosa da niente malenkost, ničvredna stvar
uomo da niente slabič, nesposobnež, ničla
contare, essere niente ne veljati, ne šteti nič (oseba)
3. kaj (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
hai saputo niente? ali si kaj zvedel?
B) agg. pog. noben; nič:
niente paura brez strahu!
non avere niente voglia ne biti razpoložen, ne biti komu do česa
C) m
1. nič; ničla, niče:
un bel niente prav nič; ne, sploh ne
essere un niente biti niče
ridursi al niente izgubiti vse, propasti, priti na boben
venire su dal niente priti iz niča
2. malenkost:
basta un niente per essere felici za srečo zadostuje malenkost
Č) avv.
1. sploh ne:
non m'importa niente di lei zanjo mi sploh ni mar
niente affatto, niente del tutto sploh ne (okrepljeno v nikalnih izrazih)
2. prav malo
PREGOVORI: con niente si fa niente preg. iz niča se ne naredi nič - obésiti (-im) | obéšati (-am)
A) perf., imperf.
1. appendere; affiggere; sciorinare:
obesiti sliko appendere il quadro
zopet obesiti riappendere
obesiti perilo sciorinare la biancheria
obesiti plakat affiggere un manifesto
2. impiccare
3. pren. addossare, accollare, imporre (un lavoro, una fatica); appioppare, rifilare (una merce scadente); affibbiare, ascrivere (la responsabilità di qcs.)
4. pren. rifilare (menzogne)
5. nareč. (povesiti) chinare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obesiti na klin rokavice, študij appendere al chiodo i guantoni, gli studi
obesiti na vrat accollare (un onere) a
obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
obešati na veliki zvon strombazzare ai quattro venti
obesiti slušalko riappendere, riattaccare
pren. obesiti talar na kljuko gettare la tonaca alle ortiche
obesiti zastavo na drog inastare la bandiera
trg. obešati listek s ceno prezzare
obešati na veliki zvon sbandierare; propalare
B) obésiti se (-im se) | obéšati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. appendersi, attaccarsi; (narediti samomor) impiccarsi
2. pejor. attaccarsi, appiccicarsi:
obesiti se na innamorarsi di, sposare uno
3. obesiti, obešati se na (besedo) cercare appigli in; pren.
obešati se na vsakega dedca rincorrere ogni maschio
obešati se kot klop na appiccicarsi, attaccarsi a qcn. come una sanguisuga
obesiti se komu na vrat sollecitare, cercare insistentemente l'appoggio di
PREGOVORI:
zastonj se še pes ne obesi per niente non canta il cieco - polmone m
1. anat. pljuča:
allargarsi i polmoni pren. priti do sape
gridare a pieni polmoni vpiti na ves glas, na vsa pljuča
rimetterci i polmoni zastonj se truditi
2. med.
polmone d'acciaio železna pljuča
3. pren. pljuča:
i boschi sono i polmoni del paese gozdovi so pljuča dežele
4. pren. spodbujevalec - sbafo m
a sbafo zastonj, na tuj račun - scappellōtto m klofuta, zaušnica:
prendere qcn. a scappellotti koga oklofutati
entrare a scappellotti vstopiti zastonj
passare a scappellotti za las izdelati