Franja

Zadetki iskanja

  • zádaj adv. dietro, di dietro:
    v gledališču sedeti zadaj a teatro stare seduti dietro
    priti od zadaj venire di dietro
    biti zadaj v primerjavi z razvitimi essere arretrati a paragone dei paesi sviluppati
    ura je zadaj l'orologio va indietro
    boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti
    pejor. streči komu spredaj in zadaj leccare il culo a qcn.
  • addiētro avv.

    1. nazaj, zadaj:
    pochi passi addietro nekaj korakov nazaj
    dare addietro umikati se
    essere, restare addietro in qcs. pren. zaostajati v čem
    tirarsi addietro umikati se, pren. umakniti se, izmikati se

    2. prej:
    giorni addietro pred dnevi
    per l'addietro prej, v preteklosti
  • apprēsso

    A) avv.

    1. poleg:
    portarsi appresso qcs. nositi kaj s seboj
    mettere appresso due cose pren. primerjati (dve stvari)

    2. potem, zatem, pozneje:
    come si seppe appresso kot se je pozneje izvedelo
    poco appresso kmalu zatem

    3. zadaj

    B) prep. knjižno, star.

    1. pri, poleg:
    stare appresso a qcn. biti poleg koga

    2. za:
    andare appresso a qcn. iti za kom

    3. po:
    appresso la morte po smrti

    4.
    appresso i Greci pri Grkih

    C) agg. invar. naslednji:
    l'anno appresso naslednje leto
  • diētro

    A) avv. zadaj

    B) prep.

    1. za:
    tenere le mani dietro la schiena držati roke za hrbtom
    stare dietro le quinte pren. delovati skrivoma
    gettarsi dietro le spalle i pensieri znebiti se skrbi, ne meniti se za skrbi
    andare, tenere dietro a qcn., a qcs. posnemati koga, kaj
    stare dietro a qcn. pren. zasledovati koga; nadlegovati koga; dvoriti komu
    correre dietro a qcs. hudo si želeti česa
    lasciarsi dietro qcn. pren. koga močno prekašati
    nessuno ti tira dietro niente pren. nihče ne podari ničesar

    2. za, po:
    le disgrazie vengono una dietro l'altra nesreče pridejo druga za drugo

    3. pisarn. na podlagi; ob; po:
    dietro domanda na podlagi prošnje
    dietro pagamento po plačilu
    dietro consegna po povzetju
  • posteriormente avv.

    1. zadaj

    2. pozneje, kasneje
  • postico agg. (m pl. -ci) arhit. zadaj, v zadnjem delu (stavbe)
  • retro

    A) avv. zadaj:
    vedi retro poglej zadaj, na zadnji strani

    B) m invar.

    1. zadnja stran

    2. (retrobottega) skladišče, shramba (v trgovini)
  • bisdrucciolo agg. jezik naglašen na četrtem zlogu od zadaj
  • culōtta f

    1. voj. zadnji del (orožja: topa, puške ipd.)

    2. zadaj napihnjene hlače
  • posporre* v. tr. (pres. pospongo)

    1. dajati zadaj; zapostaviti, zapostavljati (tudi pren.):
    posporre l'onestà al proprio utile dati prednost osebni koristi

    2. odložiti, odlagati
  • posposizione f postavljanje zadaj; odložitev, odlašanje
  • postergazione f

    1. knjižno zanemarjanje

    2. opombe zadaj, na hrbtni strani

    3. ekon. permutiranje dolžnikov
  • quartultimo agg. četrti od zadaj
  • quintultimo agg. peti od zadaj
  • retrostante agg. ki stoji zadaj:
    la camera retrostante il salotto soba za sprejemnico
  • sestultimo agg. šesti od zadaj
  • aggredire v. tr. (pres. aggredisco) napasti, napadati; ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu:
    la vittima è stata aggredita alle spalle žrtev so napadli od zadaj
    li aggredì con voce dura napadel jih je z ostrim glasom
  • bòlj adv.

    1. (stopnjuje nekatere pridevnike in prislove) più:
    bolj zelen, oddaljen, razvit più verde, più lontano, più sviluppato
    bolj naprej, zadaj più avanti, più dietro
    bolj natanko più attentamente

    2. (izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja) più, di più:
    eden je bolj molčal kakor drug uno taceva più dell'altro
    bolj in bolj mu je všeč gli piace sempre più

    3. (izraža sorazmernost dejanja) più:
    bolj psa dražiš, huje laja più stuzzichi il cane e più abbaierà

    4. (primerja istovrstne stavčne člene med seboj) più:
    pijanci so se bolj drli kot peli gli ubriachi più che cantare urlavano

    5. (omejuje pomen pridevnika ali prislova) piuttosto:
    denarja je bolj malo di soldi ce n'è piuttosto pochi

    6.
    bolj napolniti rinzeppare
    bolj odebeliti ringrossare
    bolj stisniti ricomprimere
    bolj ukriviti ricurvare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tem bolj tanto più
    še bolj ancora (di) più
    čim bolj ... tem bolj quanto più... tanto più
    bolj kot kdajkoli quanto mai
  • lízati (lížem)

    A) imperf. ➞ polizati

    1. leccare:
    mačka liže mladiče la gatta lecca i gattini
    lizati sladoled leccare un gelato

    2. pejor. sbaciucchiare

    3. pren. lambire:
    ogenj že liže streho il fuoco sta lambendo il tetto

    4. (švigati, plapolati) vampeggiare, fiammeggiare, guizzare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sonce liže zadnje krpe snega il sole scioglie le ultime pezze di neve
    pren. lizati pete, roke komu leccare i piedi a qcn., adulare qcn.; vulg. leccare il culo a qcn.
    boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti, dai leccapiedi

    B) lízati se (lížem se) imperf. refl.

    1. leccarsi

    2. sbaciucchiarsi; pog.
    vsak naj se liže ven, kakor se more si salvi chi può
  • naglašèn (-êna -o) adj. accentato; tonico:
    lingv. naglašen na predpredzadnjem zlogu, na četrtem zlogu od zadaj sdrucciolo, parossitono; bisdrucciolo
    naglašeni samoglasnik tonica