Zadetki iskanja
- vóljen (-a -o) adj. eletto
- vóljen (-jna -o) adj. di volontà, di volere; volitivo:
jur. voljna sposobnost capacità di volere - vóljen | volján (vóljna -o) adj.
1. duttile, morbido; tenero; docile, arrendevole:
voljno blago tessuto morbido
2. disposto, pronto:
biti voljen pomagati essere disposto ad aiutare
3. nareč. abile, atto, capace
4. nareč. mite, soave:
voljen glas voce soave
voljna zima inverno mite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole - duttile agg.
1. raztegljiv, upogljiv, gibek
2. pren. voljen, krotek; živahen, gibčen, prožen:
carattere duttile krotek značaj
mente duttile prožen um - pastoso agg.
1. voljen, mehak
2. krepek, jeder; poln - volitivo
A) agg.
1. voljen, hoten, volitiven
2. odločen
3. jezik volitiven
B) m (f -va) odločna oseba, odločnež
/ 1
Število zadetkov: 6