visôko adv. alto, in alto; altamente:
visoko dvigniti zastavo levare alta la bandiera
visoko peti cantare con voce alta
šport. visoko premagati nasprotnika sconfiggere duramente
visoko doneče besede parole altisonanti
preseliti se visoko na sever trasferirsi nel lontano nord
pren. visoko nositi nos darsi delle arie, montare in superbia
pren. povzpeti se visoko v družbi, visoko splezati salire in alto, raggiungere alte posizioni, cariche
biti visoko nad drugimi superare, avanzare di molto gli altri
PREGOVORI:
kdor visoko leta, nizko pade chi troppo in alto sal, cade sovente precipitevolissimevolmente
Zadetki iskanja
- alto2
A) agg.
1. visok:
uomo alto e robusto visok in krepek mož
andare a testa alta pokonci nositi glavo
avere il morale alto biti pogumen, optimističen
il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju
2. glasen:
parlare ad alta voce govoriti glasno
3. globok, odprt (tudi pren.):
alto mare odprto morje
essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
alto silenzio globoka tišina
notte alta trda noč
4. širok:
un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago
5. zgoden; pozen:
alto Medioevo zgodnji srednji vek
giorno alto pozno dopoldne
6. visok, zgornji:
Alta Italia Severna Italija
l'alto Tevere zgornji tok Tibere
7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
alta società visoka družba
alta moda visoka moda
di alto livello izvrsten, pomemben
avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
alta stagione glavna sezona
8. knjižno plemenit, vzvišen:
alti sentimenti plemenita čustva
alte parole vznesene besede
9. težaven, zahteven:
alta impresa težavna naloga
10. ekst. visok, velik:
stipendio alto visoka plača
alta pressione visok pritisk
B) m višina:
gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti
C) avv.
1. visoko, gori (tudi pren.):
volare alto visoko letati
mirare alto visoko meriti
2. glasno, rezko:
parlare alto glasno govoriti
3.
in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
arrivare in alto visoko se povzpeti
mani in alto! roke kvišku!
in alto i cuori! kvišku srca! pogumno! - eccelsamente avv. visoko
- inerpicato agg. (ki stoji) visoko:
casolare inerpicato sulla montagna domačija visoko v gorah - sublimemente avv. visoko, vzvišeno, plemenito, odlično
- giganteggiare v. intr. (pres. giganteggio) dvigati se nad, pren. biti visoko nad, prekašati:
è uno scrittore che giganteggia fra i contemporanei ta pisatelj je visoko nad sodobniki, prekaša sodobnike - iperprotēico agg. (m pl. -ci) visoko proteinski
- mezzanino m mezanin, polnadstropje, visoko pritličje
- pēlago m (pl. -ghi)
1. knjižno visoko morje; vodno prostranstvo
2. pren. godlja; klobčič - polverizzare
A) v. tr. (pres. polverizzo)
1. spremeniti, spreminjati v prah, drobiti v prah, pulverizirati
2. ekst. razpršiti, razprševati
3. posuti, posipati s prahom
4. pren. zmleti v prah, uničiti; ekst. visoko preseči:
polverizzare un record šport visoko preseči rekord
B) ➞ polverizzarsi v. rifl. (pres. mi polverizzo) spremeniti, spreminjati se v prah - rialzo m
1. dražitev; povečanje, povišanje, rast (zlasti cen)
2. ekon. dviganje borznih cen, tečajev; rast, visoko stanje tečajev (na borzi); hausse, bikovski trg:
giocare al rialzo špekulirati na rast
le sue azioni sono in rialzo njegove delnice rastejo; pren. njegov ugled narašča
3. vzpetina, pomol
4. železn.
squadra di rialzo ekipa za popravilo, vzdrževanje (voznega parka) - soggolare v. tr. (pres. soggolo) dati podbradnik; zapeti visoko, pri vratu
- sostenere*
A) v. tr. (pres. sostēngo)
1. nositi, prenašati; podpreti, podpirati (tudi pren.):
sostenere una carica opravljati funkcijo
sostenere il carico della famiglia nositi breme družine
sostenere gli esami šol. polagati izpite
sostenere una parte gled. igrati vlogo
2. pren. držati visoko:
sostenere le azioni, i prezzi držati visoko delnice, cene
sostenere una nota glasba podaljšati noto
3. pren. pomagati; podpreti, podpirati; braniti, zagovarjati:
sostenere uno nella disgrazia pomagati komu v nesreči
sostenere la candidatura di qcn. podpreti kandidaturo nekoga
sostenere una causa zagovarjati stvar
4. pren. biti hranljiv, redilen
5. pren. trditi, zatrjevati; zagovarjati:
sostenere un'idea zagovarjati idejo
sostiene di essere innocente trdi, da je nedolžen
6. pren. prenesti, prenašati; vzdržati:
non sostiene la luce del sole ne prenese sončne svetlobe
sostenere l'attacco del nemico zdržati sovražnikov napad
B) ➞ sostenersi v. rifl. (pres. mi sostēngo)
1. držati se pokonci; podpreti, podpirati se:
sostenersi col bastone podpirati se s palico
2. ohraniti, ohranjevati se pri moči
3. stati pokonci
4. pren. prepričati, biti verodostojen:
un'idea che non si sostiene ideja, ki ne prepriča, ni verodostojna - trumeau tujka franc. m invar.
1. arhit. trimo, stena med oknoma
2. trimo, visoko stensko ogledalo med oknoma - altezza f
1. višina:
altezza di una stoffa širina blaga
altezza dell'acqua globina vode
la città è a mille metri di altezza mesto je na višini tisoč metrov
volare a grande altezza leteti na veliki višini, zelo visoko
essere, non essere all'altezza di qcs. pren. biti, ne biti čemu kos
2. glasba višina (tonska)
3. pren. plemenitost, vzvišenost:
altezza d'animo plemenitost duha
4.
Altezza visočanstvo, visokost, veličanstvo:
Altezza Reale Kraljevo visočanstvo
Sua Altezza Vaša visokost
5. geogr. zemljepisna širina:
la nave affondò all'altezza del Capo di Buona Speranza ladja se je potopila na zemljepisni širini Rta dobre nade
6. pren. bližina:
l'incidente avvenne all'altezza del km 20 nesreča se je zgodila v bližini 20. kilometra
7. mat. višina:
l'altezza di un triangolo višina trikotnika
8. astr. višina - bocca f
1. usta; gobec:
respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
in bocca al lupo! pren. srečno!
ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
cavar di bocca izvleči kaj iz ust
essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
parole che riempiono la bocca visoko doneče besede
2. pren. usta, ustnice:
baciare sulla bocca poljubiti na usta
storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
battere la bocca šklepetati
3. pren. odprtina:
bocca della manica odprtina rokava
sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
bocca della strada cestni dohod
bocca del forno žrelo pri plavžu
4. voj.
bocca da fuoco top
5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
bocca vulcanica ognjeniško žrelo
6. bot.
bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)
7. navt.
bocca di lupo zanka
bocca di rancio odprtina za vrvje
8.
bocca d'acqua vodovodni priključek
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori - chiuso
A) agg.
1. zaprt:
seduta a porte chiuse seja za zaprtimi vrati
chiuso a sette chiavi, a sette suggelli pren. zaprt s sedmimi pečati
abito chiuso visoko zapeta obleka
agire a occhi chiusi pren. ravnati na slepo, z gotovostjo
fidarsi di qcn. a occhi chiusi pren. slepo v koga zaupati
capitolo, argomento chiuso končana zadeva
chiuso! dovolj o tem!
cielo chiuso oblačno nebo
2. jezik
vocale chiusa zaprt, ozek samoglasnik
3. pren. nejasen, nerazumljiv:
linguaggio chiuso nerazumljiv jezik
4. pren. nezaupljiv, zaprt, molčeč:
un ragazzo chiuso vase zaprt deček
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrò mai mosca preg. če jezik molči, glava ne boli
B) avv. nejasno, nerazumljivo
C) m
1. zaprt, ograjen prostor
2. obor
3. neprezračen prostor - cilindrata f
1. gibna prostornina, kubatura:
vetture di piccola, media, grossa cilindrata vozila z nizko, srednjo, visoko kubaturo
2. avto pog. avto:
ha la passione delle grosse cilindrate nor je na močne avtomobile - cíljati (-am) imperf. pog. puntare, mirare a:
pren. ciljati na koga alludere a qcn.
pren. ciljati na kaj ambire, appetire a qcs.
pren. ciljati visoko mirare alto - čêlo (-a) n
1. anat. fronte; pren. faccia:
gubati, grbančiti čelo aggrottare, corrugare la fronte
nizko, visoko čelo fronte bassa, alta
voj. s čelom levo! front'a sinist!
2. (sprednji del skupine) testa; testata:
biti na čelu, postaviti, stopiti na čelo essere alla testa di, porsi alla testa di
3. (začetni del predmeta) fronte, prospetto (edificio), capo (tavola)
4. (manjša končna ploskev podolgovatega orodja) testa (martello, cuneo)
5. arhit. fronte (dell'edificio); mont. fronte (miniera)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
um. nadvratno čelo timpano
geogr. čelo ledenika fronte del ghiacciaio