ufficio m (pl. -ci)
1. dolžnost, naloga:
ufficio di arbitro naloga razsodnika
2. pravo uradna dolžnost; ekst. funkcija; ekst. urad:
d'ufficio uradno
atto d'ufficio uradni akt
difensore d'ufficio uradni branilec
3. intervencija, poseg, pomoč, posredovanje, priporočilo:
buoni uffici posredovanje
4. delo, služba (v podjetju); urad, pisarna:
un ufficio pieno di responsabilità zelo odgovorno delo
andare, recarsi in ufficio iti na delo, v pisarno
5. pravo urad, organ:
ufficio di conciliazione mirovni sodnik
ufficio di collocamento zavod za zaposlovanje
ufficio elettorale volišče
ufficio giudicante sodišče
ufficio d'informazioni urad za informacije
ufficio di presidenza predsednikov urad
6. oddelek, služba (v podjetju); ekst. uradniki; urad:
ufficio personale personalna služba, kadrovski oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
ufficio vendite prodajna služba
ufficio postale poštni urad, pošta
7. relig. (uffizio) molitev, služba božja:
ufficio divino dnevna molitvena ura, brevir
ufficio funebre zadušnica