Franja

ubogljív (-a -o) adj. ubbidiente, obbediente, docile, ossequiente

disciplinabile agg. poslušen, ubogljiv, ukrotljiv

dōcile agg.

1. poslušen, ubogljiv, krotek:
essere docile come un agnello biti krotek kot jagnje

2. voljan, lahko upravljiv, gibek; dojemljiv:
intelligenza docile dojemljiv um

ossequēnte agg. ubogljiv, spoštljiv:
cittadino ossequente alle leggi državljan, ki spoštuje zakone

subordinato

A) agg.

1. podrejen

2. ubogljiv, spoštljiv

3. nesamostojen, odvisen:
lavoratore subordinato nesamostojni, odvisni delavec

4. jezik
proposizione subordinata odvisni stavek

B) m (f -ta) podrejeni, podrejena

ubbidiēnte agg. ubogljiv, poslušen; krotek, popustljiv