Franja

Zadetki iskanja

  • tríje glej tri
  • trí | tríje numer.

    1. tre:
    korakati po tri in tri marciare in file per tre
    delati v treh izmenah lavorare in tre turni
    čakati do treh aspettare fino alle tre
    drama v treh dejanjih dramma in tre atti
    tri dimenzije le tre dimensioni
    šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)

    2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
    spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
    počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
    živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
    pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
    delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
    en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
    lingv. tri pike puntini
    rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
    šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
    PREGOVORI:
    za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium
  • befana f

    1. pog. Sveti trije kralji, epifanija

    2. etnol. starka (ki obdaruje otroke za Svete tri kralje), Sredozimka (vzporednica Pehtre, Zlate babe)

    3. ekst. staruha, baba

    4. darila za praznik epifanije
  • cassa f

    1. zaboj, skrinja:
    la cassa della biancheria skrinja za perilo
    cassa da morto, cassa krsta; (vsebina zaboja)
    tre casse di libri trije zaboji knjig

    2. ohišje:
    la cassa dell'orologio okrov ure
    cassa di risonanza, cassa armonica glasba resonančni trup
    cassa toracica anat. prsni koš

    3. blagajna:
    aver la cassa piena, vuota imeti polno, prazno blagajno
    libro di cassa blagajniška knjiga
    pagamento a pronta cassa plačilo v gotovini
    batter cassa pog. za denar prositi, moledovati
    cassa cambiali, cassa valute, cassa titoli ekon. menična blagajna, devizna blagajna, blagajna za vrednostne papirje; ekon. bančno okence:
    si accomodi alla cassa izvolite na blagajno

    4. banka, blagajna, sklad:
    Cassa di risparmio hranilnica, posojilnica
    Cassa malattia bolniška blagajna
    Cassa integrazione dopolnilna blagajna
    Cassa del Mezzogiorno ekon. Sklad za jug
  • costituire

    A) v. tr. (pres. costituisco)

    1. ustanoviti, ustanavljati; osnovati; oblikovati:
    costituire una società ustanoviti družbo

    2. sestaviti, sestavljati; tvoriti:
    la commissione è costituita da tre membri komisijo sestavljajo trije člani

    3. biti; predstavljati:
    lo studio costituisce il suo unico interesse študij je njegova edina skrb

    4. imenovati, postaviti (za):
    costituire qcn. erede koga postaviti za dediča

    B) ➞ costituirsi v. rifl. (pres. mi costituisco)

    1. oblikovati se; organizirati se

    2. pravo nastopiti (kot):
    costituirsi parte civile nastopiti kot privatni tožnik

    3. predati se (oblastem)
  • enájst (-ih) numer. undici
    a) v samostalniški rabi:
    od enajstih so živi še trije di undici ne sono in vita ancora tre
    pridem ob enajstih vengo alle undici
    b) v prilastkovi rabi:
    z enajstimi možmi con undici uomini
    c) inv.
    leži v sobi enajst è ricoverato nella stanza numero undici
  • králj (-a) m

    1. re; regnante, sovrano:
    angleški, švedski kralj re d'Inghilterra, di Svezia
    živeti kot kralj stare, vivere da re
    sončni kralj il Re Sole
    kralj Matjaž re Matteo (Matteo Corvino nella mitologia popolare slovena)
    rel. (sveti) trije kralji i Re Magi

    2. pren. ekst. re:
    kralj vseh lažnivcev il re di tutti i bugiardi
    petrolejski kralj il re del petrolio
    živalski kralj il re degli animali, il leone

    3. igre, šah. re
    PREGOVORI:
    med slepimi je enooki kralj in terra di ciechi chi ha un occhio è re
  • magi m pl.

    1. magi, svečeniki (pri starih Medijcih)

    2.
    i re magi relig. trije modri, sveti trije kralji
  • móder2 (-dra -o)

    A) adj.

    1. (preudaren, pameten) saggio, savio, assennato, avveduto, prudente:
    moder svetovalec saggio consigliere
    modra sodba giudizio ponderato
    modra politika saggia politica
    lit. moder izrek apoftegma

    2. nareč. (resen, zadržan) serio, riservato:
    moder obraz faccia seria

    B) módri (-a -o) m, f, n
    kamen modrih pietra filosofale
    hist. sedem modrih i sette savi
    rel. trije modri i (re) Magi
    nekaj modrih povedati dire cose sagge
  • preživéti (-ím) | prežívljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. trascorrere, passare; vivere:
    preživeti počitnice na morju trascorrere le vacanze al mare

    2. ekst. vivere, sperimentare:
    preživljati težke čase vivere momenti difficili

    3. sopravvivere, rimanere in vita (tudi pren.):
    nesrečo so preživeli trije potniki all'incidente sono sopravissuti tre passeggeri

    4. vivere più a lungo, seppellire:
    venomer tarna nad slabim zdravjem, a nas bo vse preživela si lamenta sempre d'esser malata ma poi ci accompagnerà tutti alla tomba

    5. sostentare, mantenere:
    preživljati veliko družino mantenere una famiglia numerosa

    B) preživéti se (-ím se) | prežívljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. vivere, campare, sostentarsi, guadagnarsi da vivere:
    preživlja se z inštrukcijami si sostenta dando lezioni (private)
    preživljati se z delom campare del proprio lavoro

    2. ekst. preživeti (se) essere superato, antiquato
  • ród (-ú) m

    1. stirpe, ceppo; lignaggio, famiglia, discendenza, origine:
    rod po materini strani discendenza in linea materna
    biti plemiškega, meščanskega, kmečkega rodu essere di nobile lignaggio, di estrazione borghese, di origine contadina
    biti po rodu Slovenec essere sloveno di origine, oriundo sloveno

    2. generazione:
    otroci so četrti rod izseljencev i figli appartengono alla quarta generazione di emigrati
    trije rodovi zdravnikov v rodbini tre generazioni di medici in famiglia

    3. popolo, nazione

    4. gente, stirpe, razza:
    mlajši rod ima rad rockovsko glasbo i giovani amano il rock
    človeški rod la razza umana, gli uomini

    5. voj. arma

    6. biol. (sistemska kategorija rastlinstva ali živalstva) genere

    7. hist. gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ljudske pesmi so se širile iz roda v rod i canti popolari si diffusero di generazione in generazione
    ta bolezen je pri njih v rodu questa è una malattia ereditaria della loro famiglia
    biol. spolni, nespolni rod riproduzione sessuata, asessuata
    meteor. rod oblakov nubi di forma simile
    bibl. otroci Abrahamovega rodu i figli, la discendenza di Abramo, gli ebrei
  • tutto

    A) agg.

    1. ves, cel:
    tutta l'Italia vsa Italija
    tutta Milano ves Milan
    a tutt'oggi do danes
    tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
    correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
    essere tutt'uno biti isto

    2.
    tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
    una volta per tutte enkrat za vselej
    inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

    3. vsak:
    sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
    in tutti i casi v vsakem primeru
    in tutti i modi na vsak način
    tutte le volte che vsakokrat ko

    4. ves (v vsakem delu, povsod):
    erano tutti contenti bili so prav veseli
    è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
    essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
    essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
    essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

    B) pron. vse:
    con tutto che čeprav
    in tutto skupaj
    in tutto e per tutto popolnoma, povsem
    innanzi tutto, prima di tutto predvsem
    per tutto dire skratka
    tutto sommato eno z drugim
    ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
    essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
    essere capace di tutto biti vsega zmožen
    fare di tutto lotiti se vsakega dela
    fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
    mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
    questo è tutto (in) to je vse
    tutto bene? je vse v redu?
    tutto sta nel važno je, da

    C) avv. popolnoma, povsem, docela:
    del tutto popolnoma
    di tutto tutto popolnoma
    tutt'al più kvečjemu
    tutt'altro sploh ne, nikakor
    tutt'intorno vse naokoli

    Č) m invar.

    1. vse:
    rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

    2. celota:
    formare un tutto tvoriti celoto
  • tvóriti (-im)

    A) imperf.

    1. formare, creare:
    tvoriti glasove formare suoni
    tvoriti besede formare parole
    mat. tvoriti kot 90 ° formare un angolo di 90°

    2. formare; rappresentare, costituire:
    to vprašanje tvori jedro razprave questo problema costituisce il nocciolo del trattato

    3. (sestavljati) costituire:
    komisijo tvorijo trije člani la commissione è costituita da tre membri

    B) tvóriti se (-im se) imperf. refl. crearsi, formarsi:
    na vratu se mu tvori bula sul collo gli si va formando un'escrescenza
Število zadetkov: 13