Franja

tōgo¹ agg. (m pl. -ghi) nareč. šalj. odličen, sijajen, gala

tōgo² m (pl. -ghi) ➞ toga

tógo adv. ritto, impalato; rigidamente

rigidamente avv. ostro, togo, strogo

schematicamente avv. shematično, pregledno, poenostavljeno; togo, omejeno, ozko

catoniano agg.

1. katonski

2. knjižno nepopustljiv; togo moralističen (tudi iron.)

irregimentare v. tr. (pres. irregimento)

1. voj. razporediti, razporejati v polk

2. pren. disciplinirati, togo podrediti

irregimentazione f discipliniranje, togo podrejanje

irrigidire

A) v. tr. (pres. irrigidisco) narediti odrevenelo, otrplo; poostriti (kazen), poslabšati

B) ➞ irrigidirsi v. rifl. (pres. mi irrigidisco)

1. odreveneti, otrpniti

2. biti nepremičen, stati nepremično

3. pren. togo vztrajati:
irrigidirsi in, su una posizione togo vztrajati na stališču

sclerotizzare

A) v. tr. (pres. sclerotizzo)

1. narediti togo, okorelo, okostenelo

2. ohromiti

B) ➞ sclerotizzarsi v. rifl. (pres. mi sclerotizzo)

1. med. sklerotizirati se, postati sklerozen

2. pren. hrometi, okoreti, okosteneti, otrdeti, postati tog, inerten

togato agg.

1. oblečen v togo:
gente togata stari Rimljani

2.
giudici togati poklicni sodniki (za razliko od sodnikov porotnikov)

3.
commedia togata togata

4. slovesen

obláčiti (-im) | obléči (-em)

A) imperf., perf.

1. vestire, vestirsi, indossare, portare; infilare:
obleči plašč infilare il cappotto
obleči sodniško, odvetniško togo (postati sodnik, odvetnik) vestirsi della toga

2. (obložiti) rivestire:
oblačiti stene s tapetami rivestire le pareti di carta da parati

B) obláčiti se (-im se) | obleči se (-em se) imperf., perf. refl. vestirsi, vestire:
oblačiti se po modi vestire alla moda
obleči se v modro, v sivo vestire di blu, di grigio
oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu vestirsi dal miglior sarto della città
oblačiti se neokusno infagottarsi
okusno se oblačiti saper vestire

vestire

A) v. tr. (pres. vēsto)

1. obleči, oblačiti

2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo

3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
vestire la toga postati sodnik, odvetnik

4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja

5. pren. prevleči

6. pren. pokriti, obleči, odeti:
la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno

7. pren. okrasiti

B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
vestire alla moda oblačiti se po modi
vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
saper vestire okusno se oblačiti
sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo

C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)

1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestirsi per un ballo obleči se za na ples
vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu

2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik

3. pren. pokriti se, odeti se:
la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno

Č) m

1. obleke; garderoba

2. oblačenje (način)