Franja

telefón (-a) m telefono; apparecchio telefonico:
pošta, telegraf in telefon posta, telegrafo, telefono
slušalka, vilice telefona cornetta, supporto della cornetta
telefon zvoni il telefono suona, squilla
zavrteti telefon fare il numero del telefono
pridi k telefonu ti chiamano al telefono
brezžični telefon telefono senza fili
hišni telefon apparecchio derivato
javni telefon telefono pubblico
mobilni telefon telefono cellulare, telefonino
voj. poljski telefon telefono da campo
rdeči telefon (neposredna zveza med vladama ZDA in Rusije) telefono rosso

telēfono m telefon:
telefono automatico avtomatski telefon
telefono interno interni telefon
telefono pubblico javni telefon
colpo di telefono telefonski klic
telefono amico ekst. klic v sili
telefoni bianchi publ. beli telefoni; ekst. trideseta leta (v Italiji)
telefono rosso ekst. rdeči telefon, rdeča telefonska linija
chiamare, rispondere al telefono klicati, odgovoriti po telefonu

cellulare

A) agg.

1. biol. celičen, celularen:
divisione cellulare citokineza

2. celičast

3. razdeljen na celice:
furgone cellulare intervencijsko vozilo; marica
segregazione cellulare zapor v samici

B) m

1. intervencijsko vozilo; marica

2. mobilni telefon

citōfono m hišni telefon

radiomōbile f avto (autoradio)

1. avtoradio; patruljno vozilo (z radiom)

2. prenosni telefon

radiotelēfono m ptt radiotelefon, brezžični telefon

apparecchio m (pl. -chi)

1. aparat:
apparecchio muscolare mišični aparat

2. aparat, stroj, naprava:
apparecchio telefonico telefonski aparat, telefon
apparecchio televisivo televizijski aparat, televizor
apparecchio fotografico fotoaparat

3. letalo

4. apreturni oddelek; apretura:
dare l'apparecchio a un tessuto apretirati tkanino

automatico

A) agg. (m pl. -ci) avtomatski (tudi pren.):
congegno automatico avtomatska naprava
lavatrice automatica avtomatski pralni stroj
arma automatica avtomatsko orožje
distributore automatico di biglietti avtomat za vozovnice
telefono a selezione automatica avtomatski telefon
con gesto automatico si tolse il cappello z avtomatsko, mehanično kretnjo si je snel klobuk

B) m

1. avtomatski gumb

2. avtomatska lovska puška

avtomátski (-a -o) adj.

1. (samodejen) automatico:
avtomatski aparat apparecchio automatico
voj. avtomatsko orožje armi automatiche
avtomatska puška fucile automatico
aer. avtomatski pilot pilota automatico, autopilota

2. fiziol. automatico:
avtomatski gibi movimenti automatici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avtomatska telefonska številčnica selettore automatico
avtomatska naprava congegno automatico
avtomatski telefon telefono a selezione automatica
avtomatski gramofon cambiadischi
agr. avtomatski krmilnik nutritore
strojn. avtomatski transporter transelevatore

bolletta f

1. potrdilo, račun; odpremnica:
bolletta di spedizione odpremnica
bolletta del gas, del telefono račun za plin, za telefon

2. pren.
essere in bolletta pog. biti suh, brez ficka

caldo

A) agg.

1. topel, vroč:
clima caldo vroče podnebje
stagione calda topli letni čas
animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
ha un temperamento caldo je strastne nravi
essere una testa calda pren. biti zaletav
avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

3. topel; pren. svež, najnovejši:
pane caldo topel kruh
notizie calde najnovejše vesti

4. ekst. topel (barva, glas):
un giallo caldo toplo rumenilo
una voce calda topel glas

5. pren. vroč:
zona calda vroče področje; ekst.
telefono caldo rdeči telefon

B) m

1. toplota, vročina:
il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
oggi è, fa caldo danes je toplo
lavorare a caldo vroče obdelovati
tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
ho caldo vroče mi je
non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

2. pren. vroča želja, zanos, žar:
nel caldo del discorso v zanosu debate
non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
essere in caldo pren. goniti se (živali)

3.
a caldo pren. neposredno (po):
chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku

híšen (-šna -o) adj. di, della casa; domestico, familiare, di famiglia:
hišni gospodar padrone della casa, capofamiglia
hišni prijatelj amico di famiglia
hišna številka numero di casa
hišno ime nome familiare
hišna pomočnica collaboratrice familiare, colf, domestica
hišne potrebščine casalinghi
hišni pripor arresti domiciliari
hišni telefon citofono
hišni vogal cantonata
grad. hišni podzidek plinto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. hišna miš topo delle case, topolino domestico
zool. hišni pajek ragno delle case (Teugenaria domestica)
zool. hišni ščurek scarafaggio (Blatta orientalis)

installare

A) v. tr. (pres. installo)

1. postaviti, postavljati (na mesto, funkcijo)

2. namestiti, nameščati; napeljati; položiti, polagati inštalacije:
installare il telefono napeljati telefon

B) ➞ installarsi v. rifl. (pres. mi installo) umestiti, umeščati se; vseliti se

inštalírati (-am) perf., imperf.

1. installare:
inštalirati plin, telefon, vodovod installare il gas, il telefono, l'acqua

2. rel. (uradno postaviti) installare, insediare

3. (namestiti, nastaniti) installare, sistemare

mobílen (-lna -o) adj.

1. mobile

2. (prenosen) portatile;
mobilni telefon telefonino, cellulare

póljski¹ (-a -o) adj.

1. campestre, rurale, agreste, di campagna:
zool. poljska jerebica starna (Perdix perdix)
poljska pot viottolo, carrareccia, sentiero campestre
poljska steza trazzera, viottolo; tosk. redola; pesn. calle, callaia
zool. pl. poljske kure fasianidi (sing. -e) (Phasianidae)
poljske rastline piante agresti
poljski čuvaj guardia campestre
bot. poljski mak rosolaccio, papavero (selvatico, comune) (Papaver rhocas)
poljski pridelki derrate, prodotti agricoli
zool. poljski škrjanec allodola (Alauda arvensis)
poljski vrabec passera mattugia (Passer montanus)

2. voj. campale, da campagna, da campo:
poljska artilerija artiglieria da campagna
poljska bolnica ospedale da campo
poljska kuhinja cucina da campo
poljski telefon telefono da campo

pozvoníti (-im) perf. suonare, tirare il campanello, squillare:
dvakrat pozvoniti suonare due volte
če boste kaj želeli, pozvonite suoni, se ha bisogno di qcs.
pozvonil je telefon ha suonato il telefono

prenôsen (-sna -o) adj.

1. portabile, portatile; spostabile; trasferibile:
prenosna stena parete spostabile
prenosni pisalni stroj macchina da scrivere portatile
nakazilo ni prenosno l'assegno non è trasferibile

2. di trasmissione:
prenosna veriga catena di trasmissione
prenosno omrežje rete di trasmissione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prenosna pregrada (na cesti ipd. ) transenna
muz. prenosne orgle ninfale
prenosni avtomatski gramofon mangiadischi; fonovaligia
prenosni kasetar mangiacassette, walkman angl.
prenosni magnetofon nagra^®
prenosni telefon (telefono) cellulare, telefonino
teh. prenosno razmerje rapporto di compressione
med. prenosno stranišče za bolnika comoda, seggetta

rdèč (rdéča -e)

A) adj.

1. rosso:
svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
bordo rdeč rosso bordeaux
ciklamno rdeč rosso ciclamino
kardinalsko rdeč rosso porpora
avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
geogr. Rdeče morje Mar Rosso
avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso

2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
rdeče nebo cielo di porpora
imeti rdeč obraz essere rosso in viso
postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
rdeče vino vino rosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
Rdeči križ Croce Rossa (CR)
Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
polit. rdeči telefon telefono rosso
rdeča garda guardie rosse
Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
rdeča glina argilla rossa
bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
metal. rdeča med (tombak) tombacco
zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
voj. rdeči našitki mostrine rosse
agr. rdeči ožig peronospora della vite
zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
vrtn. rdeči radič radicchio rosso
um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
med. rdeča lisa petecchia
metal. rdeče blato fanghi rossi
min. rdeča obarvanost rubefazione
bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
rdeče barvilo verzino
min. rdeči bakrenec cuprite
zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
rdeči slez malvone (Althaea rosea)
rdeči sandal sandalo (Santalum)
min. rdeči nikljev kršec niccolite
rdeči turmalin siberite

B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
rdeči i rossi, i comunisti

te pron.

1. tebe, tebi, tabo (v funkciji poudarjenega predmeta in s predlogi):
vogliono te al telefono tebe kličejo na telefon
da te pri tebi, k tebi; sam
vengo da te stasera k tebi pridem nocoj
fatto da te naredi sam; ekst. sam svoj mojster
con te s teboj
secondo te po tvojem
fra te, fra te e te sam pri sebi
quanto a te kar se tebe tiče

2. ti (v funkciji osebka, v vzklikih, za come, quanto, povero in pogovorno):
povero te! ti ubožec!
ne so quanto te o tem vem toliko kot ti
contento te, contenti tutti če je tebi prav, je prav vsem
te fai come vuoi ti stori, kot ti je všeč

3. ti (pred lo, la, li, le, ne):
te ne pentirai! še žal ti bo
ricordatelo! zapomni si to!