Franja

Zadetki iskanja

  • tedàj

    A) adv.

    1. allora:
    ne vem, kje sem bil tedaj non so dov'ero allora
    ravno tedaj ko proprio quando
    do tedaj sino allora

    2. (izraža vzročno-sklepalno razmerje) allora, dunque:
    nisva skregana, zakaj tedaj ne bi govorila non abbiamo litigato, perché allora non parlarci?

    3. (izraža nejevoljo, začudenje) allora:
    kje je tedaj? dov'è allora?

    B) tedàj konj.

    1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) dunque, sicché, pertanto:
    dolgo se nisva videla, tedaj si imava dosti povedati non ci siamo visti lungo tempo, sicché avremo da dirci tante cose

    2. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) allora:
    če je to res, tedaj bo hudo se questo è vero, allora saranno guai
  • allora

    A) avv.

    1. takrat, tedaj, tačas:
    allora ci vedevamo spesso takrat smo se pogosto videvali
    allora allora pravkar
    allora come allora tisti trenutek:
    allora come allora non avrei potuto dargli una risposta tisti trenutek mu ne bi mogel odgovoriti
    allora sì che si stava bene takrat se je res dobro živelo
    devi vederlo, solo allora capirai moraš ga videti, šele takrat boš razumel
    da allora, da allora in poi odtlej
    d'allora tedanji, takraten:
    dove sono andati gli amici d'allora? kje so končali tedanji prijatelji?
    fino allora, sino allora do takrat, do tistega trenutka
    per allora za tisti dan, za tiste čase

    2. (v vprašalnicah) no, tedaj:
    e allora che si fa? no, kaj pa zdaj?
    allora, dove andiamo? no, kam gremo?

    B) agg. invar. tedanji, takraten:
    l'allora direttore tedanji direktor

    C) cong. tedaj, potem:
    se vuoi venire con noi, allora sbrigati! če hočeš iti z nami, potem pohiti!
  • dunque

    A) avv.

    1. torej:
    penso, dunque sono mislim, torej sem

    2. no, tedaj, potemtakem:
    sbrigati dunque! daj no, pohiti!

    B) m invar. jedro, bistvo; sklep; ključni trenutek:
    venire al dunque priti do bistva (stvari, zadeve)
    essere al dunque biti pred odločilnim trenutkom
  • avv.

    1. tam; tja:
    ero lì ad aspettarti tam sem te čakal
    vado lì e torno subito grem tja in se takoj vrnem
    siamo ancora lì pren. še vedno smo tam (pri starem)

    2. (podkrepitev) tam:
    lì muoviti! ti tam, zgani se!

    3. takrat, tedaj, tačas (temporalno):
    e la cosa finì lì no, in tukaj se je zadeva končala
    ero lì lì per rispondere ravno sem hotel odgovoriti
    essere lì lì per pripravljati se na kaj
    essere lì lì per piangere biti na tem, da se zjokaš

    4.
    di lì, da lì odtod
    giù di lì približno, okoli

    5.
    per lì ondod
    lì per lì sprva:
    lì per lì rimasi interdetto sprva sem bil osupel
  • ora2

    A) avv.

    1. zdaj, takoj:
    or ora pravkar
    e ora? kaj pa zdaj?
    per ora zaenkrat, za zdaj, trenutno
    ora come ora glede na trenutno stanje
    d'ora in poi poslej
    fin d'ora odslej
    prima d'ora pred tem, prej
    or è un anno, or sono due mesi pred letom dni, pred dvema mesecema
    giorni or sono pred (nekaj) dnevi

    2. (korelativno):
    ora piange, ora ride zdaj se joka, zdaj se smeje

    B) cong.

    1. pa (adverzativno)

    2. tedaj, no, in
  • dólg (-a -o) adj.

    1. lungo; oblungo:
    dolg hodnik un lungo corridoio
    dolga vrv una lunga fune
    dolga vrsta lunga fila
    imeti dolg obraz avere un viso oblungo
    biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

    2. (ki traja veliko časa) lungo:
    dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
    dolga bolezen lunga malattia
    dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
    od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

    3. (za izražanje razsežnosti v času):
    biti dolg durare
    predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
    imeti dolge prste avere le mani lunghe
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
    narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
    padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
    lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
    navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
    rad. dolgi valovi onde lunghe
    šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
    po dolgem iskanju dopo molto cercare
    dolga kava caffè lungo
    dolga večerna obleka abito lungo
    šport. dolg diagonalni predložek cross
    dolgi maraton randonnée
    dolga kolesarska etapa tappone
    dolga podaja allungo
    pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
    hist., gled. dolg plašč sirma
    dolga biserna ogrlica cascata di perle
    dolga brada barbone
    obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
    dolga jopa sette ottavi
    dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
    ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
    dolgi (moški) lasje zazzera
    dolgi zalisci favoriti
    obrt. dolgi šiv basta
    dolgo hropenje rantolio
    dolgo zvonjenje scampanellio
    navt. dolgo veslo sensile
    PREGOVORI:
    dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
    dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura
  • fino1

    A) prep. do:
    fin (a) qui do tod
    fino a quando do kdaj
    fino allora do tedaj
    fin da od
    fin d'ora že zdaj, takoj

    B) cong. celo, tudi, enako, prav tako:
    c'erano tutti, fino i più lontani abitatori della regione vsi so bili tam, celo najbolj oddaljeni prebivalci dežele
    fino a che dokler
  • tedàjci glej tedaj
  • zapéti (-pôjem) perf.

    1. cantare:
    zapeti od veselja cantare dalla gioia
    zapeti podoknico cantare, fare una serenata

    2. intonare

    3. pren. cantare, poetare:
    potujoči pevec je tedaj zapel o junaških delih vitezov in nebeških očeh grajskih gospodičen il trovatore allora toccò le corde per cantare le eroiche imprese dei cavalieri e gli occhi celestiali delle giovani castellane

    4. pren. dire:
    knjiž. pošteno jih zapeti komu strigliare ben bene qcn.

    5. cantare (di animali); suonare:
    petelin je dvakrat zapel il gallo cantò due volte
    rog, struna, zvon zapoje suona il corno, la corda, la campana
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zapel (zabrnel)
    je motor il motore ronzò
    zapele so kose, zapela je sekira le falci sfrusciarono (alla falciatura), (nel bosco) le scuri risuonarono
    pren. srce mu je zapelo il cuore gli balzò dalla gioia
    zločinec je končno zapel il criminale si decise a cantare, a confessare
    pren. zapeti komu hvalo cantare, tessere le lodi di qcn.
    rel. zapeti novo mašo dire la prima messa, essere consacrato sacerdote
  • zbógom inter. addio:
    ko gre zares, tedaj zbogom pogum se la cosa si fa seria, addio coraggio
    reči zbogom načrtom dire, dare addio ai progetti
    plačati, kar si dolžan in zbogom pagare il dovuto e via
Število zadetkov: 10