Franja

svêtel (-tla -o)

A) adj.

1. chiaro; biondo:
svetel les legno chiaro
svetli lasje capelli biondi
svetlo pivo birra chiara

2. lucente, luminoso, risplendente; lucido, splendente:
svetla zvezda astro splendente, luminoso

3. pren. lucente, fulgente, lustro, fulgido, chiaro, glorioso:
svetli trenutki življenja fulgidi momenti della vita
svetlo upanje fulgida speranza

4. limpido, argentino:
svetel zvok suono argentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je svetel dan, ko se je zbudil quando si svegliò era giorno inoltrato
edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju l'unico raggio di luce nella monotonia della sua vita
njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini il suo nome è iscritto nella storia a lettere d'oro
stvar ima svetle in temne strani la cosa ha lati positivi e negativi
grad. svetla odprtina luce
psiht. svetli trenutki lampi, sprazzi di lucidità

B) svètli (-a -o) m, f, n
priti na svetlo venire alla luce
oblačiti se v svetlo portare abiti chiari
odšli so še v svetlem se ne andarono ch'era ancora giorno

aprico agg. (m pl. -chi) knjižno

1. sončen, prisojen

2. svetel, veder

augusto agg. vzvišen, svetel

biondastro agg. plavkast, svetel

biondo

A) agg.

1. plavolas, svetel; svetlo rumen (brada, lasje); zlat (žito):
il metallo biondo pren. zlato
il biondo dio Apolon

2. svetlolas (oseba):
bambino biondo svetlolas otrok

B) m

1. svetla barva (med rumeno in svetlo kostanjevo); zlata barva

2. (f -da) svetlolasec, svetlolaska:
una bella bionda lepa svetlolaska

C)
bionda f ➞ bionda

brillante

A) agg.

1. bleščeč, sijoč, sijajen, iskreč se:
cristallo brillante bleščeč kristal
occhi brillanti come stelle kot zvezde sijoče oči

2. ekst. živ, živahen:
un verde brillante živo zelena barva

3. sijajen, bleščeč, briljanten; svetel; duhovit, iskriv, prefinjen, izbran, eleganten:
oratore brillante sijajen govornik
conversazione brillante duhovit, iskriv pogovor
risultato brillante sijajen uspeh
un brillante futuro svetla prihodnost

4. kozmet.
acqua brillante briljantina

B) m

1. briljant

2. briljantni prstan:
il brillante di fidanzamento briljantni zaročni prstan

3. gled. (igralec živahnih in veselih vlog v 19. stoletju)

canapino¹

A) agg.

1. konopljen:
tela canapina konopnina

2. svetel, blond:
capelli canapini svetli lasje

B) m

1. predelovalec konoplje

2. tekstil konopljeno platno

chiaro

A) agg.

1. jasen, svetel:
tempo chiaro jasno vreme

2. bled (barva):
blu, rosso chiaro bledo moder, bledo rdeč

3. bister, čist:
acqua chiara bistra voda

4. pren. jasen, razločen; razumljiv:
immagine chiara jasna podoba; pren. odločen:
un no chiaro e tondo odločen ne
essere chiaro biti jasen
cantarla, dirla chiara pren. biti jasen, govoriti brez dlake na jeziku
chiaro come la luce del sole jasen ko beli dan
avere le idee chiare biti si na jasnem, imeti jasne predstave o čem

5. knjižno znamenit, odličen:
uno scienziato di chiara fama znamenit znanstvenik
PREGOVORI: chi vuol dell'acqua chiara vada alla fonte preg. po bistro vodo je treba k izviru

B) m

1. jasnina, svetloba:
chiaro di luna mesečeva svetloba
con questi chiari di luna pren. v teh hudih časih
chiaro d'uovo pog. beljak
mettere in chiaro razjasniti, pojasniti, razčistiti; biti si na jasnem

2. svetla barva; svetla obleka:
vestire di chiaro svetlo se obleči, oblačiti

C) avv. jasno, odkrito, nedvoumno:
parliamoci chiaro bodimo si na jasnem
dire chiaro e netto povedati kratko in jasno
non veder chiaro in qcs. pren. sumiti; zdeti se sumljivo

lucēnte agg. bleščeč, svetel

lucido¹ agg.

1. svetel; čist

2. sijajen, bleščeč

3. pren. jasen, bister:
mente lucida bister um

luminoso agg.

1. svetel; svetloben

2. pren. jasen, očiten; iskriv, sijajen:
trovata luminosa iskriva, duhovita domislica

lustro¹

A) agg.

1. svetel, blesketav

2. solzen

B) m

1. blesk, lesk, sijaj

2. pren. knjižno ponos, slava

meridiano

A) agg.

1. opoldanski:
alla luce meridiana pren. očitno, nedvoumno, neizpodbitno

2. pesn. svetel, sijajen

3. astr. meridianski

B) m

1. geogr. poldnevnik, meridian:
meridiano iniziale začetni, greenwiški poldnevnik
meridiano magnetico magnetni meridian

2. mat. meridian

nitido agg.

1. čist, bleščeč, svetel; bister

2. pren. jasen

3. eleganten

solare¹

A) agg.

1. sončen; solaren:
batteria solare sončna baterija
calore solare sončna toplota
cellula solare sončna celica
pannello solare sončna plošča
sistema solare sončni sistem, osončje

2. med.
plesso solare solarni pletež

3. knjižno svetel, sijajen

4. pren. knjižno jasen, očiten

B) m uporaba sončne energije

semilucido agg. napol svetel, zameglel, moten

ardēnte agg.

1. goreč, vroč:
sabbia ardente vroč pesek
febbre ardente visoka vročina
camera ardente mrliška veža

2. pren. ognjevit, vnet, strasten:
amore ardente strastna ljubezen; bleščeč, žareč, svetel:
occhi ardenti žareče oči

napól adv. (a) metà; mezzo; semi-:
napol prazen semivuoto
govoriti napol za šalo, napol zares parlare metà per scherzo, metà sul serio
vrniti se napol živ ritornare semivivo, mezzo morto
narediti kaj napol fare le cose a metà
biti napol mrtev od strahu essere mezzo morto di paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napol barbarski semibarbaro
napol divji semiselvaggio
napol gnil (sadež) mezzo
napol nag seminudo
napol oblečen semivestito
napol plešast spellacchiato
napol pokrit semicoperto
napol resen semiserio
napol suh seccaticcio
napol svetel semilucido
napol ugasel semispento
napol zaprt semichiuso
napol zrel semiacerbo

svètli | svêtli (-a -o) m, f, n glej svetel

tón (-a) m

1. muz. tono, suono:
nizek, visok ton tono basso, alto
zaigrati, zapeti ton suonare, cantare un tono

2. tono, tonalità:
svetel, temen ton tono chiaro, scuro
topli, veseli, živahni toni toni, tonalità calde, vivaci

3. (način izražanja, govorjenja) tono:
pogovori so potekali v prijateljskem tonu i colloqui si svolsero in tono amichevole

4. (značilnost, posebnost) tono:
melanholičnost je osnovni ton njegovega pripovedništva il tono di fondo della sua narrativa è malinconico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zvišati ton (odločneje spregovoriti) alzare la voce
žarg. film., rad. slika in ton immagine e colonna sonora
muz. alikvotni ton sovratono
fiz., muz. komorni, uglaševalski ton la normale
lingv. osnovni ton tono base