Franja

Zadetki iskanja

  • srebró (-á) n

    1. kem. argento (Ag):
    zlitine srebra in drugih kovin leghe d'argento e altri metalli
    posoda, izdelki iz srebra argenteria, argenti

    2. (srebrn denar) moneta d'argento

    3.
    živo srebro mercurio (Hg); pog. argento vivo
    pren. živo srebro se je močno dvignilo la temperatura è salita fortemente
    pren. otrok je kot živo srebro il bambino ha l'argento vivo addosso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    olimpijsko srebro medaglia d'argento alle Olimpiadi
    metal. novo srebro alpacca, argentana, argentone
    PREGOVORI:
    govoriti je srebro, molčati zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • argēnto m srebro:
    argento vivo pog. živo srebro
    nozze d'argento pren. srebrna poroka
    avere l'argento vivo addosso pren. biti nemiren kot živo srebro
    capelli d'argento sivi lasje
    gli argenti srebrnina
  • alpacca f kem. alpaka, novo srebro
  • argentana m metal. argentan, alpaka, novo srebro
  • argentone m metal. argentan, alpaka, novo srebro
  • mercurifero agg. živosrebrn, ki vsebuje živo srebro
  • mercurio m

    1. Mercurio astr. Merkur

    2. kem. živo srebro (Hg)
  • packfong tujka angl. m invar. (argentone) trgov. novo srebro, pakfong
  • vermeil tujka franc. m invar. pozlačeno srebro
  • addōsso

    A) avv.

    1. na sebi, na hrbtu:
    avere, portare addosso imeti na sebi, nositi (obleko)
    levarsi i panni d'addosso sleči se
    levarsi uno d'addosso znebiti se koga
    avere la sfortuna addosso imeti smolo
    tirarsi addosso un guaio nakopati si nevšečnost

    2. pren. na sebi:
    avevo addosso una paura terribile grozno sem se bal
    avere il diavolo addosso biti nemiren, nestrpen, razdražljiv
    avere l'argento vivo addosso biti kot živo srebro

    3. na grbi, v breme:
    ho tutta la famiglia addosso na grbi imam vso družino

    B) prep.

    1. blizu, tik ob:
    le case sono una addosso all'altra hiše so druga ob drugi

    2. na, nad:
    dare addosso a qcn., gettarsi addosso a uno vreči se na koga, preganjati koga
    mettere le mani addosso a qcn. položiti roko na koga, koga zgrabiti, pretepsti
    mettere gli occhi addosso a qcn. na koga vreči oči
    piombare addosso a qcn. vreči se, navaliti na koga
    stare addosso a qcn. koga stalno priganjati, gnjaviti
    tagliare i panni addosso qcn. koga opravljati (za hrbtom)
  • demonio m (pl. -ni)

    1. relig. hudič, hudobec:
    le arti del demonio hudičeve skušnjave
    avere il demonio in corpo, addosso pren. biti nemiren kot živo srebro
    essere brutto come il demonio pren. biti grd kot smrtni greh
    essere astuto, furbo come il demonio pren. biti zvit kot satan; ekst. demon, zlo nagnjenje, skušnjava:
    il demonio della passione demon strasti

    2. pren. hudobnež, zlobnež; satan:
    gridare come un demonio kričati kot obseden
    diventare un demonio pobesneti
    fare il demonio delati, zganjati hudiča

    3. pren. hudiček, neugnan otrok

    4. pren. neutruden, sposoben človek:
    un demonio che riesce in tutto! od hudiča je: vse mu uspe!
  • dvígati (-am) | dvígniti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. sollevare, alzare, levare:
    dvigati tovor sollevare un peso
    dvigniti zastavo alzare la bandiera
    dvigniti sidro levare l'ancora

    2. (delati, narediti kaj višje) alzare

    3. (spravljati z nižje na višjo stopnjo glede na količino) aumentare; elevare; innalzare:
    dvigati cene aumentare i prezzi
    kulturno dvigati deželo elevare culturalmente il paese

    4. prelevare, ritirare:
    dvigati denar v banki prelevare denaro in banca
    dvigati plačo ritirare la paga, lo stipendio

    5. ekst. sollevare:
    dvigati narod v upor sollevare il popolo

    6. (povzročati, povzročiti; delati, narediti) sollevare; provocare, creare:
    dvigati preplah creare panico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dvigati glavo alzare la testa
    pren. dvigati glas esprimere la propria opinione; protestare
    dvigati koga nad druge tenere qcn. in maggior considerazione
    pren. dvigati koga v nebesa portare, levare qcn. al settimo cielo, alle stelle
    pren. dvigati nos mettere su boria, insuperbire, (vihati nos) arricciare, torcere il naso
    pren. dvigati mnogo prahu sollevare scalpore, un polverone
    pren. dvigati duha vojakom sollevare il morale dei soldati
    pren. dvigniti roke gettare la spugna
    dvigati roko nad kom alzare le mani su qcn.
    voj. žarg. dvigati v zrak far saltare (in aria)
    lov. dvigati divjad stanare la selvaggina

    B) dvígati se (-am se) | dvígniti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. alzarsi, levarsi, sollevarsi; decollare:
    dim se dviga il fumo si alza
    letalo se dviga l'aereo decolla

    2. knjiž. (nastajati; pojavljati se) alzarsi, levarsi:
    nenadoma se je dvignil silovit vihar improvvisamente si levò una terribile tempesta

    3. (biti višje od okolice) innalzarsi, ergersi; sovrastare:
    v daljavi se dvigajo visoke gore in lontananza si innalzano alte montagne
    kruh se je lepo dvignil il pane si è levato, ha lievitato bene
    živo srebro se je močno dvignilo il termometro è salito di molto
    dvigati se nad druge sovrastare gli altri, essere decisamente superiore agli altri
    dvigati se nad osebne prepire essere superiore, al di sopra di meschine contese
  • gólk (-a) m zastar. il parlare, la parola
    PREGOVORI:
    golk je srebro, molk je zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • govoríti (-ím) imperf.

    1. parlare:
    govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
    govoriti skozi nos parlare col naso
    govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
    govoriti s težavo parlare con difficoltà
    govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
    govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
    govoriti na pamet parlare a braccio
    afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

    2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
    kaj govoriš? cosa dici?
    govoriti resnico dire la verità
    govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
    govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
    govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
    govoriti spretno saper parlare
    govoriti o čem parlare di qcs.
    govoriti proti komu criticare qcn.
    pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

    3. (znati jezik) parlare:
    govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
    govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
    govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

    4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
    pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
    z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

    5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
    številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
    pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
    pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
    pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
    govoriti drug čez drugega parlare confusamente
    govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
    pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
    govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
    o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
    pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
    govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
    govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
    govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
    pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
    to govori vam v prid ciò depone a suo favore
    o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
    govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
    govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
    govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
    govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
    govoriti nepovezano sconnettere
    govoriti o nepravem času, preveč straparlare
    govoriti prisiljeno recitare
    govoriti prostaško ruttare
    govoriti s kretnjami parlare a gesti
    govoriti v prispodobah metaforeggiare
    govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
    PREGOVORI:
    kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
    govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • mólk (-a) m silenzio; reticenza; ekst. mutismo:
    v sobi je vladal molk la stanza era avvolta nel silenzio
    prekiniti molk interrompere il silenzio
    zaviti, pogrezniti se v molk chiudersi nel silenzio
    počastiti spomin padlih z enominutnim molkom ricordare i caduti con un minuto di silenzio
    molk je znak priznanja chi tace conferma
    dolgotrajen, globok, kratek, mučen, popoln molk silenzio lungo, profondo, breve, penoso, totale
    časopisni molk silenzio stampa
    pren. dogodek je zagrnjen v molk il fatto è avvolto in una cortina di silenzio
    PREGOVORI:
    golk je srebro, molk je zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • nòv (nôva -o)

    A) adj.

    1. nuovo, recente, novello:
    nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
    nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
    jesti nov krompir mangiare patate novelle

    2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
    nova obleka abito nuovo

    3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
    nova zvezda stella nuova
    iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

    4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
    ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

    5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
    novi učenci i nuovi scolari
    novi diplomiranci i neolaureati

    6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
    novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

    7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
    novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
    upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

    8. pren. (tak kot pravi) novello:
    on je novi Manet è un novello Manet
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
    obrniti nov list, novo stran voltar pagina
    nov veter je zapihal tira un vento nuovo
    biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
    videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
    čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
    praznovati novo leto festeggiare Capodanno
    gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
    lingv. nova beseda neologismo
    nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
    um. nova gotika neogotico
    rel. nova maša messa novella
    um., lit. nova romantika neoromanticismo
    med. nova tvorba tumore
    bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
    lit., film. novi realizem neorealismo
    geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
    film. novi val nouvelle vague
    hist. novi vek evo moderno
    metal. novo srebro alpacca, argentone
    agr. nov cepič reinnesto
    nov pristaš proselito
    med. nova tvorba tumore
    film. nova verzija remake
    nova vrstica capoverso
    trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
    bibl. Novi testament Nuovo Testamento
    pren. novi član skupnosti neofita
    ekon. novi menični upnik giratario
    novi odlok controdecreto
    novi poskus riprova
    pren. novo ovrednotenje rivalutazione
    bot. novo poganjanje rintallo
    novo povelje contrordine
    PREGOVORI:
    nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

    B) nôvi (-a -o) m, f, n

    1. novi il nuovo (capo ecc.):
    novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

    2. nova:
    zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

    3. novo il nuovo:
    boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo
  • pridobíti (si) (-ím (si)) | pridobívati (si) (-am (si)) perf., imperf.; perf., imperf. refl.

    1. acquistare, guadagnare; acquisire:
    pridobivati čas acquistare tempo
    pridobiti pravice, izkušnje acquisire diritti, esperienze
    pridobiti si zasluge, sloves acquistare meriti, fama

    2. ricavare, ottenere, estrarre, produrre:
    pridobivati srebro iz rude estrarre argento dal minerale
    pridobivati obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij ottenere, ricavare aree arative bonificando paludi
    pridobivati olje iz sončnic, orehov disoleare i girasoli, le noci; estrarre l'olio, ricavare olio dai girasoli, dalle noci
    pridobivati sol (v solinah) salinare, estrarre, produrre il sale

    3. procurarsi, procacciarsi, accattivarsi, guadagnar(si), conquistare, ingraziarsi:
    pridobiti si naklonjenost koga conquistare, guadagnare le simpatie di qcn., ingraziarsi qcn.
    šport. pridobiti si prednost pred zasledovalci distaccare, distanziare gli inseguitori

    4. (postati, postajati boljši, bogatejši) guadagnarci, avvantaggiarsene:
    če sliko pogledaš od daleč, še pridobi a guardarlo da lontano, il quadro ci guadagna
    učbenik je s tem pregledom samo pridobil il libro ha tratto vantaggio dalla revisione
  • silēnzio m (pl. -zi)

    1. tišina; ekst. mir:
    silenzio assoluto, di tomba popolna, grobna tišina
    il silenzio dei boschi gozdna tišina
    giornata di silenzio admin. lovstvo enodnevna prepoved lova
    ridurre al silenzio voj. onesposobiti sovražnikov ogenj

    2. molk, tišina:
    silenzio! tiho!
    silenzio stampa časopisni molk
    ascoltare in silenzio molče poslušati
    fare silenzio molčati

    3. pozaba:
    cadere nel silenzio pasti v pozabo
    passare qcs. sotto silenzio česa ne omenjati, zamolčati
    vivere nel silenzio živeti samotno, vstran

    4. voj. povečerje, znak za tišino
    PREGOVORI: il silenzio è d'oro, la parola d'argento preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato
  • tacere*

    A) v. intr. (pres. taccio)

    1. molčati, zamolčati:
    mettere qcs. a tacere, in tacere, tacere di qcs. molčati o čem
    perdere una bella occasione di tacere pog. spregovoriti o nepravem času

    2. umolkniti; obmolkniti

    3. pren. molčati, ne poročati:
    sull'affare il giornale tace o zadevi časopis ne poroča

    4. ekst. molčati; umolkniti; mirovati; biti pogreznjen v tišino:
    i cannoni finalmente tacciono topovi so končno utihnili
    nell'ufficio le macchine tacevano v pisarni so stroji mirovali
    la notte tace noč molči

    B) v. tr.

    1. zamolčati; zakriti, zakrivati, skriti (tudi pren.)

    2. utišati (tudi pren.):
    far tacere i rumori utišati govorice

    C) m molk
    PREGOVORI: un bel tacer non fu mai scritto preg. golk je srebro, molk je zlato
    chi tace acconsente preg. kdor molči, pritrjuje
  • vivo

    A) agg.

    1. živ:
    carne viva živo meso
    pianta viva zelena, cvetoča rastlina
    sepolto vivo pren. živ pokopan
    siepe viva živa meja
    a viva voce neposredno
    vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
    non c'era anima viva ni bilo žive duše
    essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
    farsi vivo javiti se; pokazati se

    2. ekst. živ (v rabi):
    lingua viva živi jezik
    uso vivo della lingua živa raba jezika

    3. živ, živahen:
    discussione viva živahna razprava
    ingegno vivo živahen um

    4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
    colore vivo živa barva
    viva compassione globoko sočutje
    vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
    ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
    cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

    5. pren. živ:
    acqua viva tok
    argento vivo živo srebro
    aria viva svež zrak
    calce viva živo apno
    forza viva fiz. živa sila
    a viva forza s silo
    opera viva navt. ugreznjena ladja
    roccia viva živa skala
    spese vive živi stroški; tekoči stroški
    spigolo vivo živi rob

    B) m

    1.
    vivi pl. živi (ljudje)
    non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

    2. živo; notranjost:
    nel vivo del cuore globoko v srcu
    entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
    pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

    3. gradb. živi rob

    4.
    al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
    dal vivo rtv v živo (oddaja)