Franja

Zadetki iskanja

  • sréčen (-čna -o) adj.

    1. felice; prospero; radioso:
    počutiti se srečnega sentirsi felice
    srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
    srečni časi tempi felici

    2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
    srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace

    3. fortunato; beato:
    srečni dobitnik il fortunato vincitore
    naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
    pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
    roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella

    4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
    srečno pot! buon viaggio!
    srečni dogodek il fausto evento

    5.
    srečen konec lieto fine, happy end
  • auspicale agg. knjižno srečen:
    pietra auspicale temeljni kamen
  • avventurato agg. knjižno srečen:
    male avventurato nesrečen
  • avventuroso agg.

    1. pustolovski:
    viaggiatore avventuroso pustolovski popotnik

    2. knjižno srečen:
    giorno avventuroso srečen dan
  • esultante agg. vesel, srečen
  • fausto agg. knjižno ugoden; srečen, vesel:
    fausto evento vesel dogodek
  • felice agg.

    1. srečen:
    vivere felice e contento živeti srečno in zadovoljno
    fare felice qcn. osrečiti koga
    sono felice di conoscerla me veseli (da sem vas spoznal)
    temperamento felice srečna, vesela narava
    te felice! blagor tebi!

    2. radosten, vesel:
    l'età felice pren. otroštvo
    felice notte! lahko noč!

    3. pren. ugoden, uspešen:
    esito felice ugoden izid, srečen konec
    idea felice posrečena, koristna ideja
    parola felice zgovornost
    memoria felice odličen spomin
    avere la mano felice pren. imeti srečno roko
  • fiorito agg.

    1. cveten, cvetoč, razcvetel, v cvetju:
    giardino fiorito cvetoč vrt

    2. poln:
    un tema fiorito di errori di ortografia spis, poln pravopisnih napak

    3. pren. izbran, odličen:
    conversazione fiorita izbran pogovor

    4. pren. okrašen, nališpan:
    stile fiorito okrašen slog, cvetlični slog
    gotico fiorito umet. cvetna gotika

    5. pren. cvetoč, srečen
  • fortunato agg.

    1. srečen:
    fortunato lui!, fortunato te! blagor njemu!, blagor tebi!, srečnež!
    stimarsi fortunato di biti vesel, srečen, da...

    2. uspešen:
    un'impresa fortunata uspešno podjetje

    3. (v vljudnostnih frazah)
    fortunato di conoscerla! drago mi je!, me veseli!
  • liēto agg. vesel, radosten; srečen, blažen:
    lieto di conoscerla me veseli, drago mi je (pri predstavljanju)
  • prōspero agg.

    1. cvetoč, uspevajoč

    2. pren. ugoden, srečen:
    vento prospero ugoden veter
  • radioso agg.

    1. ožarjen, žareč (tudi pren.)

    2. pren. srečen, vesel, radosten
  • venturoso agg. knjižno srečen
  • godere* v. intr. (pres. gōdo)

    1. biti srečen, veseliti se, radovati se, uživati:
    godo di vedervi in buona salute vesel sem, da vas vidim zdrave
    godere della compagnia di qcn. uživati v družbi nekoga
    prendere, pigliare a godere qcn. ponorčevati se iz koga, privoščiti si koga
    PREGOVORI: chi si contenta gode preg. z malim zadovoljnemu nič ne manjka

    2. imeti prednost, korist:
    la città gode di un magnifico panorama mesto ima prekrasen razgled

    3. uživati:
    godere a mangiare bene uživati v dobri jedi; popivati, veseljačiti
  • firma f

    1. podpis:
    apporre, mettere la firma podpisati
    firma chiara, illeggibile čitljiv, nečitljiv podpis
    firma per esteso podpis s polnim imenom
    raccogliere le firme zbirati podpise
    registro delle firme knjiga obiskovalcev
    far onore alla propria firma spoštovati sprejete obveznosti
    ci metterei la firma! pog. to bi pa rad videl!, srečen bi bil!

    2. veliko, ugledno ime:
    essere una grande firma biti veliko, priznano ime

    3. podpisovanje

    4. pooblastilo:
    avere la firma per qcn. biti podpisnik za koga

    5. pren. potrdilo; pristanek:
    per partire aspettiamo la vostra firma čakamo na vaš pristanek za odhod

    6. redko podjetje
  • invidia f

    1. nevoščljivost, zavist; zavidanje:
    portare invidia a qcn., sentire invidia per qcn. komu zavidati
    rodersi d'invidia žreti se od zavisti

    2. zavist; ljubosumnost:
    essere degno d'invidia biti srečen, zavidanja vreden
  • kônec2 (-nca)

    A) m

    1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
    konec jezika punta della lingua
    konec knjige la fine del libro
    konca vrvi le estremità, le teste della fune
    konec dneva il finire del giorno
    proti koncu sul finire

    2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
    severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
    najdi konec vrvi trova un pezzo di corda

    3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
    konec sezone fine della stagione
    konec tekme finale della partita
    konec starega Rima la fine dell'antica Roma
    pren. veselice je konec la cuccagna è finita
    iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina

    4. (smrt) fine; morte:
    njen tragični konec la sua tragica fine
    pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi

    5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
    dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
    hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire

    6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
    prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
    do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
    prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
    konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa

    7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
    neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente

    8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
    tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
    ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
    biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
    biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
    ne imeti dobrega konca non finire bene
    potegniti krajši konec avere la peggio
    lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
    imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
    gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
    ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
    na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
    živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
    začetek konca il principio della fine
    biti (kdo, kaj)
    začetek in konec essere l'alfa e l'omega
    ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
    prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    priti z vseh koncev venire da ogni dove
    iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
    konec klobčiča bandolo (della matassa)
    rib. konec odičnice setale
    konec robca cocca
    gastr. konec salame culaccino
    navt. konec sidrnega kraka patta, palma
    šalj. konec sveta finimondo
    konec tedna fine settimana
    navt. konec vrvi vetta
    PREGOVORI:
    konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine

    B) kônec prep.

    1. alla fine, verso la fine:
    knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre

    2. konec koncev infine, in fin dei conti:
    konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!
  • 1 adv.

    1. (izraža omejenost navedenega) solo, soltanto, solamente, semplicemente:
    to je le osnutek zakona è soltanto un disegno di legge

    2. pa le (krepi nasprotje s povedanim) pure, eppure:
    vsega ima, pa le ni srečen ha tutto, eppure non è felice

    3. le da (omejuje prej povedano) purtroppo, sfortunatamente:
    tudi pri nas imamo dobre gospodarstvenike, le da premalo anche da noi vi sono bravi manager, purtroppo sono pochi

    4. (v zvezi s 'če' izraža pogojenost) soltanto se; purché, a patto che:
    plačal bi, če bi le mogel pagherei, soltanto se potessi
    nekaj pomeniš le, če imaš denar uno conta purché abbia soldi

    5. (z oziralnimi zaimki in prislovi poudarja ugibanje) ahi, cosa mai; dove mai; quando mai, perché mai:
    le kaj si bo mislil o nas cosa mai penserà di noi
    le kje boš zdaj dobil zdravnika? dove mai troverai un medico a quest'ora?

    6. (izraža spodbudo, poziv) su, suvvia; pur; nessuno, niente:
    le nič ne jokaj! su, non frignare!
    (eliptično) le počasi! nessuna fretta!; adagio, Biagio!
    le brez skrbi! niente paura!
    le korajžno! su, coraggio!

    7. da le, če le (eliptično, izraža zadovoljstvo, začudenje ali ukaz, željo) l'importante è che; basta che, purché:
    da ste le zdravi purché siate sani
    če le ni kaj hujšega purché non sia qualcosa di più grave, di peggio
    da te le ni sram dovresti vergognartene!

    8. kot le (izraža visoko stopnjo) assai, oltremodo, estremamente:
    zvit kot le kaj furbo di tre cotte
    prijazen kot le kaj gentilissimo
  • paradiso m

    1. relig. nebesa

    2. raj, paradiž:
    paradiso terrestre zemeljski raj
    andare in paradiso umreti
    voler andare in paradiso in carrozza kaj pričakovati, zahtevati brez truda
    avere dei santi in paradiso pren. imeti vplivne prijatelje, zaščitnike
    paradisi artificiali umetni raji, stanja blaženosti (po uživanju mamil)
    paradiso fiscale pren. davčni raj
    sentirsi in paradiso počutiti se kot v raju, biti srečen

    3. zool.
    uccello del paradiso ➞ paradisea
  • pri prep. (z mestnikom)

    1. presso, vicino a, a:
    bitka pri Sisku la battaglia di Siscia
    greti se pri ognju scaldarsi al fuoco
    sedeti pri mizi sedere, stare seduti a tavola

    2. in, di, a, presso:
    ovratnik pri srajci il colletto della camicia
    to sem bral pri Boccacciu l'ho letto nel Boccaccio
    Gostilna pri Lovcu Trattoria al Cacciatore
    tehnik pri gradbenem podjetju tecnico presso un'impresa edilizia

    3. presso, da, con:
    pri Slovencih je to v navadi si usa presso gli sloveni
    stanovati pri starših abitare dai genitori, stare coi genitori

    4. in, con:
    pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom nei fumatori può aversi un'intossicazione da nicotina
    pri otrocih ni dobro popuščati coi bambini non bisogna essere troppo remissivi

    5. malgrado, nonostante:
    pri vsem bogastvu ni srečen malgrado le grandi ricchezze, non è felice

    6. a, all'età di:
    v šolo je začel hoditi pri šestih letih cominciò a frequentare la scuola all'età di sei anni

    7. su, per, ○:
    bencin se je podražil za 20 tolarjev pri litru la benzina è rincarata di 20 talleri al litro (il litro)

    8. pog. su:
    pri moji duši, da ni res giuro sull'anima mia che non è vero
    inter. pri moji duši perbacco, perdiana
    pri moji veri vivaddio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. biti pri dekletu vedersela con una ragazza
    pren. ne biti pri denarju essere a corto di soldi
    pren. biti pri kruhu guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere
    biti pri priči mrtev morire sul colpo
    misliti sam pri sebi pensare fra sé, dentro di sé
    ostati pri starem restare immutato
    presedeti večere pri televiziji passare le sere davanti alla TV
    ne zmoči pri najboljši volji non potere proprio malgrado
    pren. pri enem ušesu gre noter, pri drugem ven da un orecchio entra, dall'altro esce
    pri vsem tem contuttociò
Število zadetkov: 20