Franja

Zadetki iskanja

  • slép (-a -o)

    A) adj.

    1. cieco:
    slep od rojstva cieco dalla nascita
    slep na eno oko cieco di un occhio, orbo
    pren. biti gluh in slep za vse okoli sebe essere insensibili per tutto quanto è intorno

    2. pren. cieco, accecato:
    slep od jeze, strasti cieco di rabbia, dalla passione; accecato dalla rabbia, dalla passione

    3. pren. (nekritičen) cieco:
    slepa pokorščina ubbidienza cieca; pejor. pecoraggine

    4. pren. (naključen) ○, fortuito:
    prepustiti kaj slepemu naključju lasciare al caso

    5. (ki ne opravlja svoje funkcije) cieco:
    slepo okno finestra cieca

    6. (ki ima izhod samo na enem koncu) cieco:
    slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    slepi potnik clandestino
    pren. zaiti na slepi tir, zabresti v slepo ulico finire in un vicolo cieco, non avere via d'uscita
    pren. delati se slepega fingere di non vedere
    kupiti za slepo ceno acquistare per un prezzo stracciato
    igre iti se slepe miši giocare a mosca cieca (tudi pren.)
    izbirati na slepo srečo scegliere a caso
    biti slepo orodje v rokah koga essere lo strumento cieco nelle mani di qcn.
    geogr. slepa dolina valle cieca
    strojn. slepa matica dado a cappello, cieco
    anat. slepa pega punto cieco
    šah. slepa partija partita alla cieca
    žel. slepa proga linea secondaria
    med. barvno slep daltonico
    les. slepi furnir anima
    voj. slepi naboj cartuccia da esercitazione
    um. slepi okvir infisso
    mont. slepi jašek pozzo cieco
    grad. slepi pod assito; doppio fondo
    kem. slepi poskus prova cieca
    aer. slepi pristanek atterraggio cieco
    anat. slepo črevo intestino cieco
    zool. slepo kuže spalace (Spalax leucodon)
    PREGOVORI:
    tudi slepa kura zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

    B) slépi (-a -o) m, f, n cieco (-a):
    pisava za slepe scrittura Braile
    dom za slepe casa per ciechi
    na slepo alla cieca
    iti na slepo andare alla cieca
    streljati na slepo sparare alla cieca, senza perdere la mira
    njegove oči so strmele v slepo guardava fissamente
    PREGOVORI:
    med slepimi je enooki kralj nel regno dei ciechi anche un guercio è re
  • ciēco

    A) agg. (m pl. -chi) slep (tudi pren.):
    la fortuna è cieca sreča je slepa
    mosca cieca igre slepe miši
    alla cieca na slepo; pren. brezglavo, nepremišljeno
    cieco d'ira, dall'odio slep od jeze, od sovraštva
    ubbidienza cieca slepa pokorščina
    finestra cieca slepo okno
    vicolo cieco slepa ulica:
    essere, trovarsi in un vicolo cieco pren. biti, znajti se v slepi ulici
    lanterna cieca slepica
    intestino cieco anat. slepo črevo

    B) m (f -ca) slepec
    PREGOVORI: nel regno dei ciechi anche il guercio è re preg. med slepci je tudi enooki kralj
  • ōrbo

    A) agg.

    1. knjižno (ki je) brez

    2. slep; ekst. slaboviden:
    orbo da un occhio slep na eno oko

    B) m (f -ba)

    1. slepec:
    botte da orbi hude batine

    2. pren. omejenec
  • guērcio

    A) agg. (m pl. -ci, f pl. -ce)

    1. škilast, škilav

    2. ekst. slep na eno oko

    B) m (f -ia) škilavec, škilavka
  • pedante

    A) agg. slabš. pedanten, dlakocepsko vesten, pretirano natančen

    B) m, f

    1. slabš. pedant, natančnež; dlakocepec, pikolovec

    2. slabš. slep posnemovalec (klasikov)
  • bēnda f

    1. obveza, povoj, preveza:
    benda elastica elastični povoj
    avere la benda agli occhi pren. biti slep za kaj
    gli è caduta la benda dagli occhi pren. spregledal je, odprle so se mu oči

    2. tančica, koprena
  • da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

    1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
    sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
    contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

    2. (označuje izvor)
    l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
    Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

    3. (označuje oddaljenost)
    dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

    4. (označuje kraj, prebivanje)
    abita dalla zia stanuje pri teti

    5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
    verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
    devo andare dal dentista moram k zobarju

    6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
    al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
    i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

    7. (označuje delitev, razdvajanje)
    distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

    8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
    da capo a fondo od začetka do konca
    dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

    9. (označuje čas trajanja začenši od)
    è malato da un mese že mesec dni je bolan
    da allora in poi poslej, od takrat
    lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

    10. (označuje vzrok)
    tremare dal freddo tresti se od mraza
    scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

    11. (označuje sredstvo)
    riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
    chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

    12. (atributivno)
    zoppo da una gamba hrom na eni nogi
    cieco da un occhio slep na eno oko

    13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
    lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
    immune da difetti brez napak

    14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
    cavallo da corsa dirkalni konj
    macchina da cucire šivalni stroj

    15. (označuje lastnost) (atributivno)
    vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
    vita da cani pasje življenje

    16. (kot sestavni del imenskega predikata)
    essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
    non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

    17. (označuje način ali predikativni odnos)
    vestire da contadini oblačiti se po kmečko
    parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
    battersi da leoni boriti se kot lev
    da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
    da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
    funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

    18. (označuje pasivno zgradbo)
    è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
    la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

    19. (označuje vrednost, oceno)
    un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
    una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
    avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

    20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
    ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
    dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

    21. (v prislovnih izrazih)
    da vicino od blizu
    da lontano od daleč
    da parte ob strani, vstran
    da per tutto povsod

    22. (v predložnih izrazih)
    di là da onstran, onkraj
    di qua da tostran
    fino da od
  • èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

    1. (izraža število ena) uno, una
    a) (v samostalniški rabi):
    ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
    bilo je ena po polnoči era l'una di notte
    stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
    b) (v prilastkovi rabi)
    eno željo še imam ho un solo desiderio
    slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
    c) (v medmetni rabi)
    otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

    2. (v zvezi z 'drugi') uno:
    prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
    eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
    (izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

    3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
    en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
    pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
    vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

    4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
    midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
    zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

    5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
    obleka v enem delu abito di un solo pezzo
    kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
    pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
    pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
    pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
    z eno besedo (povedano) (detto) in breve
    pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
    pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
    povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
    sovražnik številka ena nemico numero uno
    pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
    vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
    pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
    pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
    vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
    PREGOVORI:
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
  • furore m

    1. bes, srd, jeza:
    un furore momentaneo trenutna jeza
    essere cieco di furore pren. biti slep od jeze
    a furore di popolo pren. ob vsesplošnem navdušenju, razburjenju
    venire in furore znoreti

    2. nalet, sila, silovitost:
    il furore delle acque distrusse il villaggio pobesnele vode so uničile vas
    desiderare con furore silno želeti
    furore bestiale živalska sla

    3. zanos:
    il furore sacro dei poeti božanski zanos pesnikov

    4. pren. občudovanje, popolna privrženost, navdušenost, oboževanje:
    far furore delati furore, silno navdušiti občinstvo
  • kŕt (-a) m zool. talpa (Talpa europaea):
    pren. zakopati se v knjige kot krt essere un topo di biblioteca
    biti slep kot krt essere cieco, vederci come una talpa
    zool. krti vrečarji notorictidi (sing. -e) (Notoryctidae)
  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
  • nascere* v. intr. (pres. nasco)

    1. roditi se:
    nascere di, da poveri genitori roditi se revnim staršem, v revni družini
    nascere povero, ricco roditi se reven, bogat
    nascere bene roditi se v plemeniti, bogati družini
    nascere con la camicia, vestito imeti srečo
    essere nato sotto cattiva stella roditi se pod nesrečno zvezdo
    nascere cieco, muto biti od rojstva slep, nem
    essere nato ieri biti hudo naiven
    essere nato con gli occhi aperti biti zvit, pretkan
    nascere musicista, poeta biti rojen glasbenik, pesnik

    2. ekst. roditi se; pognati, poganjati; zrasti; pojaviti, pojavljati se: izvirati (reka); vziti, vzhajati (sonce):
    l'Arno nasce dal Falterone Arno izvira izpod Falterona
    al bambino sono nati due dentini otroku sta zrasla zobka
    nascere come funghi rasti, poganjati kot gobe

    3. pren. zrasti, nastati (dejavnost):
    è nata una nuova fabbrica zrasla je nova tovarna

    4. pren. izvirati; roditi, porajati se:
    nascono forti sospetti porajajo se močni sumi
    PREGOVORI: chi nasce di gatta piglia i topi al buio preg. kar mačka rodi, rado miši lovi
  • nato

    A) agg.

    1. rojen:
    nato cieco, muto slep, nem od rojstva
    nato ieri naiven, zelen
    nato morto mrtvorojen
    nato per, a qcs. nadarjen za kaj
    essere nato e sputato a qcn. biti komu na las podoben

    2. (za označevanje dekliškega priimka)
    Maria Rossi nata Bianchi Marija Rossi, rojena Bianchi

    B) m (f -ta) otrok:
    i nati durante la Rivoluzione otroci Revolucije
  • okó (očésa) n

    1. anat. occhio:
    brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
    škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
    biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
    pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
    izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
    mrtve, ugasle oči occhi spenti
    bleščeče oči occhi splendenti
    daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
    pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
    pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
    ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
    upreti oči v koga fissare uno negli occhi
    spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
    pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
    bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
    zatiskati si oči pred non voler sapere
    zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
    ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
    mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
    spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
    stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
    bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
    metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
    pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
    biti na očeh essere evidente, essere in vista
    gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
    preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

    2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
    skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
    žensko oko takoj opazi la donna vede subito
    oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

    3. agr. gemma; bot.
    krompirjeva očesa occhi della patata
    očesa pri trti occhi, gemme della vite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kurje oko callo
    gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
    ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
    ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
    imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
    izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
    gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
    pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
    posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
    gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
    biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
    črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
    poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
    ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
    agr. cepljenje na oko innesto a occhio
    očesa v siru occhi del formaggio
    min., avt. mačje oko occhio di gatto
    rad. magično oko occhio magico
    navt. oko sidrne verige occhio di cubia
    meteor. orkansko oko occhio del ciclone
    zool. pikčasto oko occhio frontale
    zool. sestavljeno oko occhio composto
    min. tigrovo oko occhio di tigre
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    PREGOVORI:
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
    vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
    med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
    česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
    oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
    strah ima velike oči la paura fa novanta
  • privo agg. ki je brez:
    essere privo di mezzi biti brez denarja
    discorsi privi di senso nerazumno govorjenje
    essere privo della vista, dell'udito biti slep, gluh
  • sàj konj.

    1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
    poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola

    2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
    pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
    saj je vendar otrok! ma è un bambino!

    3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
    saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta

    4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
    torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
    saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai

    5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
    ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
    boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
    pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
    saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere
  • talpa

    A) f

    1. zool. krt (Talpa europea):
    essere cieco come una talpa, vederci come una talpa biti slep kakor krt

    2. krtovo krzno

    3. pren. topoglavec

    4. pren. krt, skriti obveščevalec

    5.
    aratro talpa agr. plug krtovec, krtičar

    6. strojn. tunelski bager

    B) agg. invar. temnosiv
  • travedēre* v. intr. (pres. travedo)

    1. zmotiti se

    2. pren. motiti se; biti zaslepljen:
    travedere per l'ira biti zaslepljen od jeze
    travedere per l'amore biti slep zaradi ljubezni
Število zadetkov: 18