Franja

slaboúmen (-mna -o) adj.

1. med. (duševno nerazvit) demente, ritardato, idiota

2. pren. (omejen, nespameten) corto di mente, irragionevole, insensato, deficiente

dēbile agg. psihiatr. slaboumen, debilen

demēnte

A) agg. slaboumen, dementen

B) m, f slaboumnež, slaboumnica; ekst. bedak; tepec

frenastēnico

A) agg. (m pl. -ci) med. slaboumen

B) m slaboumnež

idiōta

A) m, f (m pl. -ti)

1. med. idiot

2. ekst. slaboumnež, bebec; bedak:
comportamento da idiota bedasto obnašanje
l'idiota del paese vaški norec, bebec

B) agg.

1. med. idiotski, bebav, bedast, slaboumen

2. ekst. bedast, bebav, neumen:
discorso idiota neumno govorjenje

ipodotato

A) agg. psihiatr. slaboumen

B) m (f -ta) psihiatr. slaboumnež, slaboumnica

ritardato

A) agg.

1. odložen; zamujen

2. psihiatr. duševno zaostal, retardiran, nerazvit

3. pren. slaboumen, bebav

B) m (f -ta) psihiatr. retardirani bolnik, bolnica

infērmo

A) m (f -ma) bolnik, bolnica:
assistere gli infermi negovati bolnike
sacramento degli infermi relig. poslednje olje

B) agg. bolan; slaboten:
cadere infermo zboleti
infermo di mente slaboumen