sijáti (síjem) imperf.
1. splendere, brillare, knjiž. raggiare (tudi pren.):
sijala je v vsej svoji lepoti splendeva in tutta la sua bellezza
2. risplendere, rifulgere
3. pren. (sijati skozi) trasparire; knjiž. tralucere, raggiare:
sijati od sreče, ponosa raggiare di felicità, di orgoglio
na vseh obrazih sije veselje da tutti i volti traluce la gioia
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia risplende il sole, viene il sereno
Zadetki iskanja
- brillare1
A) v. intr. (pres. brillo)
1. bleščati, svetiti se, lesketati se, sijati
2. pren. blesteti, briljirati:
brillare per l'assenza šalj. vzbujati pozornost s svojo odsotnostjo
3. vžgati se, eksplodirati (mina)
B) v. tr. razstreliti:
brillare cariche di esplosivo razstreliti naboje eksploziva - fulgere* v. intr. (pres. fulgo) knjižno bleščati se, sijati
- lucere* v. intr. (pres. luce) knjižno svetiti, žareti; sijati
PREGOVORI: non è tutto oro quello che luce preg. ni vse zlato, kar se sveti - raggiare
A) v. intr. (pres. raggio)
1. žareti; sijati
2. izžarevati
B) v. tr. žariti; obsijati (tudi pren.) - ridere*
A) v. intr. (pres. rido)
1. smejati se:
ridere a crepapelle, a più non posso smejati se, da bi počil, do solz
ridere dietro, alle spalle zasmehovati, smejati se komu za hrbtom
ridere sotto i baffi zlobno, v pest se smejati
ridere a fior di labbra nasmehniti, nasmihati se
far ridere i polli debele klatiti
fare qcs. per ridere storiti kaj za šalo
non c'è nulla da ridere stvar ni niti malo smešna
2. pren. knjižno sijati, bleščati se
B) ➞ ridersi v. rifl. (pres. mi rido)
1.
ridersi (di) norčevati se (iz)
2. požvižgati se (na):
ridersela ne se zmeniti za kaj, ne imeti za mar
PREGOVORI: ride bene chi ride l'ultimo preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje - rifulgere* v. intr. (pres. rifulgo) bleščati se, sijati (zlasti pren.)
- splēndere* v. intr. (pres. splēndo) sijati, bleščati se; žareti (tudi pren.)
- tralucere* v. intr. (pres. traluco) presevati, presijati; sijati skozi (tudi pren.):
nello sguardo gli traluceva la paura z obraza mu je preseval strah - lepôta (-e) f
1. bellezza; avvenenza; grazia; bello; vaghezza; vezzosità:
ženska lepota bellezza femminile
klasična lepota bellezza classica
2. (lepa stvar) bellezza, attrattiva:
občudovati naravne lepote ammirare le bellezze naturali
biti cvet lepote essere bellissimi (-a)
sijati v vsej svoji lepoti risplendere in tutta la propria bellezza
šalj. deveta lepota fossetta (del mento)
/ 1
Število zadetkov: 10